Slaba novica za Slovenijo – nemško gospodarstvo je ob začetku tekočega leta zdrsnilo v recesijo. Obseg BDP-ja se je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem zmanjšal za 0,3 odstotka. Tako kažejo podatki tamkajšnjega statističnega urada Destatis. Če se gospodarska dejavnost zmanjša kar dve četrtletji skupaj, je govora o tehnični recesiji. Ekonomist Bohinc: “Ljudje morajo zahtevati zvišanje plač, ker drugače ne morejo živeti, država pa mora težave začeti reševati pri sebi in zadeve racionalizirati, ne pa obremenjevati tistih, ki so že tako obremenjeni!”
“Potem ko je BDP ob koncu lanskega leta že zdrsnil v negativno območje, je nemško gospodarstvo tako zabeležilo dve negativni četrtletji zapored,” je dejala predsednica nemškega statističnega urada Destas Ruth Brand. V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP-ja skrčil za 0,5 odstotka. Številke, ki so bile danes objavljene, pa so slabše, kot so bile prvotne ocene in na podlagi katerih je bila napovedana stagnacija. Statistiki ob tem posebej opozarjajo, da bi v primeru hladnejše zime utegnilo priti do najslabših scenarijev, celo do pomanjkanja zemeljskega plina, to pa bi nemško gospodarstvo zelo močno prizadelo. Zasebna potrošnja ob hkratni visoki inflaciji ni dovolj okrepila gospodarstva. Rast cen se je v zadnjem času sicer upočasnila. Toda država je zabeležila precej visoko letno stopnjo inflacije, ki znaša 7,2 odstotka.
Najnovejši podatki kažejo, da so gospodinjstva v tej državi v prvem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem prej manj potrošila za živila, nakup novih oblek in obutev ter pohištvo. Pozitivno pa sta v začetku leta h gospodarski kondiciji prispevala izvoz in naložbe. Ugodno vreme pa je prav tako pripomoglo k povečanju obsega del na gradbiščih kot tudi investicij podjetij v delovno opremo. Ekonomist Primož Bohinc: “Veste, kako pravijo “Ko Nemčija kihne, se Slovenija prehladi”. Zagotovo to ne pomeni nič dobrega. Mislim, da se je to pričakovalo glede na situacijo. Samo vprašanje časa je bilo. To bo vsekakor imelo posledice za slovensko gospodarstvo.” Bohinc je spomnil, da je prav Nemčija pomemben zunanjetrgovinski partner in se bo zagotovo poznalo na obsegu naročil, zlasti za podjetja, ki nemški industriji dobavljajo polizdelke. Ta podjetja bodo brez dvoma soočena z zmanjšanjem naročil, kar se verjetno že dogaja.
Slovenija recesijo lahko pričakuje z nekajmesečnim zamikom, predvidoma bo nastopila jeseni. Vlada bi lahko slovenskim podjetjem zaradi zmanjšanja naročil priskočila na pomoč, zlasti v povezavi z delavci na čakanju. Gospodarstvo kot takšno pa bi se moralo prilagoditi tako, da ne bi bilo odvisno zgolj od posameznih večjih trgov, ampak je potrebno razmišljati o diverzifikaciji širše po svetu, kar pa je dolgoročni ukrep. Govora je zlasti o industriji polizdelkov, denimo za nemški trg. Po poslabšanju slovenskega gospodarstva jeseni pa si morda v začetku naslednjega leta lahko obetamo okrevanje. “Na področju storitvenih dejavnosti so že veliki padci, kar se bo poznalo tudi v obliki manj pobranega DDV-ja itd. Vlada bo primanjkljaj morala nekje nadomestiti, a že sedaj je poraba države precej visoka. Upam da zadeve ne bodo reševali po socialistično z višanjem davčnih stopenj pri DDV-ju.”
“Na področju zadolževanja nimamo več veliko prostora, ker bo šla zadeva v ekstreme, to pa bo še dodatno obremenilo potrošnike, končne kupce. Vlada bi morala absolutno zategniti pas na področju porabe.” Če se napoveduje recesija, bi morala vlada najprej pri sebi pogledati, kje je zadeve mogoče optimizirati. To bi moralo biti nekaj običajnega, ne le ko nastopijo težave. Optimizacijo je potrebno delati v času “debelih krav”, ko se ni potrebno ukvarjati s težavami, ne pa v kriznem obdobju, ko je to nujno potrebno. Ljudje težko živijo, inflacija znaša okoli deset odstotkov, obenem pa so se cene hrane zelo dvignile, kar močno vpliva na družinske proračune. “Ljudje morajo zahtevati zvišanje plač, ker drugače ne morejo živeti, država pa mora težave začeti reševati pri sebi in zadeve racionalizirati, ne pa obremenjevati tistih, ki so že tako obremenjeni!” Država po njegovem ne more v nedogled zviševati izdatkov in davkov, ker s tem obremenjuje gospodarstvo in v največji meri potrošnike.
Domen Mezeg