“V zadnjih 14-ih dneh je volk že drugič napadel naš trop belokranjskih pramenk, ki se pasejo na pašniku v elektroograji sredi vasi. Na svetu je le 900 živali pasme belokranjska pramenka in spadajo med najbolj ogrožene slovenske pasme,” sporočajo s Kmetije Vučji Ogrizek v Beli krajini.
Vlada Roberta Goloba znova in znova dokazuje, da je daleč od ljudi, in da je v nekem vzporednem vesolju. Uvajala bi sporno in strokovno vprašljivo “nadpolicijo” za rejce živine, po drugi strani pa rada pogleda proč, ko živino mučijo in ubijajo zveri. Še več, spomnimo se Golobovega poziva za zadržanje odstrela 230 rjavih medvedov. Posebej zagrizena za varstvo vsakovrstnih živali, celo škodljive golazni, je premierjeva spremljevalka Tina Gaber. Nazadnje je osupnila z božanjem nutrij ob Ljubljanici. Šla je celo tako daleč, da je pozvala k podpisu peticije proti načrtovanemu odstrelu teh invazivnih, tujerodnih škodljivcev.
Veliko skrb za rejene živali pa je nedavno pokazala poslanka SD Meira Hot: “V naši skupni odgovornosti je, da nas v poročilih ne bodo več šokirale slike okrvavljenih, sestradanih, mučenih, trpinčenih in v lastnih iztrebkih živečih živali,” je izpostavila. Govora je o spornem zakonu za legalizacijo paravladnega terorja nad kmeti. Zanima nas, ali je poslanka Hot enako zaprepaščena in užaloščena nad primeri trpinčenja živine s strani zveri?! Ker se vlada ob tovrstnih primerih bolj poredko odziva, predstavljamo najnovejši primer trpinčenja iz Bele krajine (pred tem smo poročali o podobnem primeru z območja Ilirske Bistrice).
Na Kmetiji Vučji ogrizek so zapisali: “V zadnjih 14-ih dneh je volk že drugič napadel naš trop belokranjskih pramenk, ki se pasejo na pašniku v elektroograji sredi vasi. Zjutraj, le nekaj 100 metrov stran od prizorišča, kjer so imeli volkovi ponoči gostijo, so na avtobusni postaji otroci čakali na avtobus. Naš trop je pred napadom štel 80 odraslih živali, sedaj je razpolovljen.” Pojasnili so, da so tudi ovce, ki so ostale nepoškodovane, izčrpane in prestrašene, vse pa so breje in bodo ob takem šoku po mnenju veterinarja izvrgle. Prvič so našli tudi kadavre osmih ovc, ena je kasneje poginila, za tri pa je bila odrejena evtanazija zaradi teže poškodb.
Petnajst jih je ostalo pogrešanih, deset jih še vedno okreva. Pred dnevi so kmetje našli kadaver ene ovce, usoda petih poškodovanih pa bo znana sčasoma, o jagnjetih, starih en teden, pa ni nobenega sledu. Na svetu je le 900 živali pasme belokranjska pramenka in spadajo med najbolj ogroženo slovensko pasmo. Lani je skupaj kotilo le 530 plemenskih ovac pasme belokranjska plamenka. “V glavi se nama poraja ogromno vprašanj, na katera nimava smiselnega odgovora, niti nama ga ne zna noben podati,” so še zapisali. Več tukaj in tukaj.
Odgovor Vlade RS na novinarsko vprašanje: Volk je zavarovana vrsta na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba o živalih), ki je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor. Z Uredbo o živalih so določena pravila varovanja te vrste v Sloveniji. Vsakršen poseg v njen naravni razvoj je prepovedan, razen izjem, ki so določene v Uredbi o živalih. Ne glede na varstveni status volka je mogoč poseg v populacijo, vendar le če so v skladu z Uredbo o živalih izpolnjeni trije pogoji: če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi kot sta: preprečitve resne škode, zagotavljanje koristi varstva živalske vrste. Postopki izdaje upravne odločbe, s katero se dovoli odvzem iz narave z odstrelom, potekajo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da je treba o vlogi stranke odločiti čimprej oziroma najkasneje v dveh mesecih, če gre za poseben ugotovitveni postopek.
Pred izdajo odločbe mora ministrstvo v skladu z Uredbe o živalih pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in pisno stališče Zavoda RS za varstvo narave. V skladu z ZUP je treba zagotoviti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V postopek je treba povabiti stranske udeležence, ki izkažejo pravni interes (npr.: društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave). V skladu z Uredbo o živalih v primeru, ko Ministrstvo za naravne vire in prostor izda dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom, izvrši le-to upravljavec lovišča (lovci na območju lovišč, ki jih upravljajo). Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst je določena z Zakonom o ohranjanju narave. Oškodovanec je upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst ob pogoju, da v primeru pričakovanosti dogodka, na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške naredi vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
Oškodovanec mora v roku treh dni pisno prijaviti nastalo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Pooblaščenec Zavoda za gozdove Slovenije ob ogledu škodnega dogodka izpolni predpisan obrazec zapisnika o nastanku škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst. Oškodovanca predlaga tudi podpis sporazuma in če se ne strinja s predlagano odškodnino obrazec vloge, na katerem lahko poda svoje zahteve glede višine izplačila škode na v zapisniku priznane škode. Na podlagi prejete dokumentacije Ministrstvo za naravne vire in prostor preveri, če je le-ta pripravljena skladno z zakonodajo in če navedena materialna dejstva škodnega dogodka v zapisniku izključujejo vsakršen dvom o objektivnem obstoju teh dejstev. Če sta oba dokumenta (zapisnik in sporazum) pripravljena v skladu z navedenim, ministrstvo prične s postopkom izplačila. Izplačilo se izvede v zakonsko določenem roku 30 dni od podpisa sporazuma tudi s strani ministrstva. V primeru, da se oškodovanec ne strinja z določitvijo odškodnine, lahko na ministrstvo posreduje odškodninski zahtevek z vlogo. Naloga pooblaščenca Zavoda za gozdove Slovenije je tudi, da oškodovancu razloži njegove pravice in ga vodi čez postopek prijave, poleg tega mu lahko tudi svetuje, kako lahko učinkoviteje zavaruje svoje premoženje.
V Zakonu o ohranjanju narave je določeno, da oškodovanec lahko od Ministrstva za naravne vire in prostor zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Oškodovanec in ministrstvo se sporazumeta o vrstah ukrepov in o načinu zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov. Ministrstvo za naravne vire in prostor oškodovancem sofinancira izvedbo ukrepov (nakup opreme) za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri. Predmet sofinanciranja je oprema za varovanje z visokimi elektromrežami ali varovanje z večžično elektroograjo. Oprema za varovanje s pomočjo visokih elektromrež se sofinancira za varovanje drobnice in drugih pašnih živali, premičnih čebelnjakov, sadovnjakov in drugega premoženja, ki se varuje prehodno ali sezonsko. Vlogo za sofinanciranje lahko odda fizična ali pravna oseba (oškodovanec), ki so ji velike zveri že povzročile škodo na premoženju in je na primeren način kot dober gospodar naredila vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Ministrstvo sofinancira nakup materiala za izvedbo ukrepa v višini 80% stroškov vrednosti nakupa oziroma največ do višine 4.000,00 EUR.
Domen Mezeg