Koalicijski poslanci napovedujejo, da bodo podali podpise k zavezi za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Rok za to se izteče v torek, do takrat pa bodo preučili vsebino in po potrebi predlagali kakšno dopolnitev, napovedujejo v SD in Levici. Zaveza naj bi sicer vsebovala časovnico ukrepov zdravstvene reforme do leta 2025, poroča STA. Analiza zdravstvenega sistema je po besedah Roberta Goloba pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli, največ očitkov je letelo na ZZZS. Očitke o odtekanju denarja in skrivanju podatkov je generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar danes zavrnila, da je premier podlegel lobijem, pa je ocenil dolgoletni direktor ZZZS in nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin.
Po sredinem koalicijskem vrhu, kjer se je pozornost koalicije vrtela okoli razmer v zdravstvu, bo danes na mizo koalicijskih partnerjev romala vsebina zaveze za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Vsebovala bo časovnico zakonodajnih in izvedbenih ukrepov do leta 2025. Koalicijski poslanci bodo podpise k zavezi podali do naslednjega tedna, poroča STA. Analiza je pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli, ter da je lahko zdravstvena reforma le celovita in da se jo je treba lotiti v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so včeraj sporočili, Meiro Hot pa je presenetilo “skrivanje podatkov s strani pomembnih deležnikov,” kar pomeni, da ministrstvo za zdravje ne more pridobiti ključnih podatkov za pripravo zdravstvene reforme. Luka Mesec pa je poudaril, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje ostaja ena od programskih prioritet Levice in zavez v koalicijski pogodbi.
Predsednik vlade Robert Golob je včeraj med drugim dejal, da se v zdravstveno blagajno steče 4,5 milijarde evrov in da opažajo nekontrolirane pretoke denarja, ki ne sledijo pacientom. Dolgoletni direktor ZZZS, nekdanji minister za zdravje v času vlade Marjana Šarca Samo Fakin se je po poročanju N1 odzval: “Premier je podlegel lobijem v zdravstvu. Napad na ZZZS je namreč preusmerjanje pozornosti, saj so ključne težave čakalne dobe, izsiljevanje zdravniških organizacij in slaba organizacija dela, ne pa ZZZS.” Aktualni koaliciji je še očital, da ni zmožna skrajšati čakalnih vrst, niti urediti upravljanja bolnišnic. “Ne ukvarjajo se s problemom koncesionarstva, ‘dvoživkarstva’, pač pa so izbrali lažjo pot in pozornost preusmerili k najlažji tarči. Pri tem niso znali povedati, kako bo strukturna reorganizacija izboljšala zdravstveni sistem,” je še dejal. Glede očitka o odtekanju denarja je dejal, da je ZZZS pod nadzorom računskega sodišča in da bi to hitro ugotovilo, če bi šlo kaj narobe, piše Delo. “Hočejo prevzeti ZZZS in dobiti nadzor nad 4,5 milijarde evrov sredstev,” je še ocenil.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja torej še vedno ostaja na sporedu koalicije, do tega naj bi sicer prišlo šele leta 2025. “Problem osnovnega zdravstvenega zavarovanja je velik 4,5 milijarde evrov na leto, problem bolniških odsotnosti je v višini 700 milijonov evrov na leto, problem dobičkov zdravstvenih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa znaša 60 milijonov evrov na leto,” je Golob podkrepil svojo trditev, da največji problem predstavlja ravno ZZZS in da se bo tudi zato dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lotil kasneje. Golob je napovedal, da bodo zavod v celoti digitalizirali – z namenom, da postane po finskem in estonskem modelu poslovanje zavarovalnice javno in ne samo transparentno, potem pa skrito pod nekimi “dežniki kvazi interesov”.
Časovnico projektov ter zakonodajnih in izvedbenih ukrepov naj bi danes še dopolnjevali, na portalu N1 pa so iz neuradnih podatkov sestavili okvirno časovnico: najprej naj bi se lotili digitalizacije, prenove plačnega sistema (zdravstvu se obeta ločen plačni steber) ter družinske in urgentne medicine. Za pripravo strukturne prenove ZZZS naj bi rabili dva meseca, še letos naj bi se lotili prenove nadzora in vodenja javnih zavodov ter ureditve področja absentizma – kdaj naj bi prišlo do implementacije, še ni znano. Vsemu naštetemu sledijo še kadri, koncesionarstvo, na koncu pa celovita prenova financiranja zdravstvenega sistema – vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
➡️Prej se je kradlo samo iz osnovnega (državnega) zavarovanja, zdaj pa se bo kradlo še iz podržavljenega dopolnilnega zavarovanja. To je to. https://t.co/kV25p6yv3D
— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) January 19, 2023
“Če reforma pomeni krepitev javnega zdravstvenega sistema v smeri javnih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskega tipa, je to zelo dobro in smo na pravi poti. Če ne, potem ne bomo zelo presenečeni, če bo to še ena zapravljena priložnost,” je za Siol komentiral Samo Vesel, kardiolog in član skupine zdravnikov zdravstvo.si. Vesel si želi, da bi šla reforma šla v smeri, kot so jo že leta 2019 začrtali v skupini zdravnikov zdravstvo.si – temeljni programski dokument je takrat podpisal tudi Erik Brecelj, ki je pred kratkim prevzel vodenje strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema. Vesel torej meni, da bo reforma šla v pravo smer, če ima Brecelj še vedno enako stališče. “Zdravstveni sistem je zastarel, slabo organiziran in neučinkovit. Denar bolnikov se uporablja za preplačila dobaviteljem in za pokrivanje izgub zdravstvenih ustanov. Zavzemamo se za učinkovito javno zdravstvo. Zato od politike zahtevamo spremembe, ki bodo ukinile organiziran kriminal, uvedle ničelno stopnjo tolerance do korupcije in klientelizma ter privarčevani denar vrnile v zdravstvo,” so leta 2019 zapisali v svoji izjavi, v kateri so izpostavili, da ima bolnik pravico, da prosto izbere zdravnika, pravico, da prosto izbere zavarovalnico, s katero bo sklenil zavarovanje ter da ima na podlagi zavarovanja tudi pravico, da zavarovalnica krije stroške njegovega zdravljenja. Ob tem so še poudarili, da za bolnika ne sme biti razlike, ki izhaja iz zaposlitvenega statusa zdravnika ter da zahtevajo reformo upravljanja vseh javnih zdravstvenih zavodov, še posebej bolnišnic in odpravo njihovega monopola.
Na ZZZS se zavzemajo za več nadzora na strani drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu – na primer bolnišnic – kjer se dejansko nabavlja medicinska oprema in se plačujejo zdravstveni delavci. “ZZZS te finančne transferje izvajalcem izvaja skladno z vsakoletnim splošnim dogovorom, kjer vlada opredeli višino teh transferjev. Naš zavod pa ne more oziroma tudi ni v naši pristojnosti nadzorovati namenske porabe teh sredstev pri izvajalcih. Zato bi želeli, da se več pozornosti namenu porabi teh sredstev pri izvajalcih, spomnimo se samo primera žilnih opornic izpred parih let. Vemo, kje in kako je komisija državnega zbora ugotovila anomalije. Te anomalije niso bile ugotovljene pri ZZZS, ampak pri izvajalcih zdravstvenih storitev,” je na današnji tiskovni konferenci komentirala direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Povedala je tudi, da si že deset let prizadevajo, da bi se spremenila vloga zavoda v zdravstvenem sistemu. Tako so tudi naklonjeni reformi, ki bi se zgledovala po estonskem režimu, kjer ima zavod za zdravstveno zavarovanja večje pristojnosti. Se lahko torej zgodi, da bo na koncu ZZZS dobil še večje pristojnosti – in morda tudi več denarja? Reorganizacijo zdravstvenega zavarovanja bi namreč lahko izvedli tudi na ta način, da se dopolnilni del pretvori v obveznega, tega pa prevzame ZZZS. “Prej se je kradlo samo iz osnovnega (državnega) zavarovanja, zdaj pa se bo kradlo še iz podržavljenega dopolnilnega zavarovanja,” je napovedal zdravnik Federico V. Potočnik, se bo njegova napoved tudi uresničila? Ne bi se čudili.
V tistem času so določeni politiki napovedovali, da bi v primeru ukinitve DZZ letno prihranili za okrog 60 milijonov evrov. “Četudi bi prihranili pri Vzajemni d.v.z., Triglav zdravstveni zavarovalnici in Adriatic Slovenici za znesek stroškov pridobivanja DZZ in določene stroške storitev v zvezi s DZZ, je to skupaj za manj kot 20 milijonov evrov letnega prihranka, vendar tudi prenos plačevanja DZZ na Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije (ZZZS) ne bi bil zastonj in bi ZZZS imel tudi določene dodatne stroške v tej zvezi, kot so na primer nove zaposlitve, materialni stroški, administrativni stroški in drugi stroški. ZZZS bi tako moral zagotovo nameniti določeno vsoto denarja za dograditev informacijskega sistema, zaposlitev določenih ljudi in druge storitve, da pa ne omenjamo monopolnega položaja v tem primeru in negativnih posledic, ki jih v ekonomiji prinašajo monopoli,” je med drugim opozoril Aver.
Sara Bertoncelj