Potem ko je Trumpova administracija Evropski Uniji (med vrsticami) povedala, da bo morala poskrbeti za svojo obrambo pred Rusko federacijo, še posebej pa zaradi spektakularnega prepira med Volodimirjem Zelenskim, Donaldom Trumpom in JD Vanceom v ovalni pisarni, so se evropski voditelji, skupaj s Kanado, na hitro zbrali v Londonu, kjer jih je sprejel Keir Starmer. Slovenija je – skupaj s skupino manj pomembnih in malopridnih držav – manjkala, kljub temu da ima uradno pomembno vlogo v varnostnem svetu ZN.
Vrha so se udeležili Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni, poljski premier Donald Tusk, razprava pa je potekala o nadaljnji podpori Kijevu, potem ko je ameriška administracija namignila, da ne bo več pošiljala pomoči napadeni državi.
Zelenski je po svojem potovanju v ZDA v Londonu pristal že 1. marca. Ukrajinski voditelj je po javnem sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zapustil Washington, ne da bi podpisal težko pričakovan sporazum o naravnih virih, kar je povzročilo šok in zaskrbljenost glede prihodnosti ameriško-ukrajinskih vezi.
Na ključni vrh so prispeli tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa ter voditelji ali visoki predstavniki Nemčije, Kanade, Češke, Španije, Danske, Norveške, Finske, Švedske, Nizozemske, Romunije in Turčije.
Starmer: Evropa na razpotju
Zahod je na “zgodovinskem razpotju”, je britanski premier Keir Starmer povedal evropskim voditeljem. “To ni trenutek za več pogovorov. Čas je za ukrepanje,” je dejal Starmer po monumentalnem dnevu diplomacije v Londonu, ko so voditelji na celini poskušali oblikovati pot do premirja v Ukrajini.
Von der Leyen: Ukrajino je treba postaviti v položaj moči
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da je treba Ukrajino postaviti v položaj moči. To naj bi dosegli tako, da bi državi zagotovili obrambne zmogljivosti, ki jo bodo spremenile v tako imenovanega “jeklenega ježka”.
“Ukrajino moramo postaviti v položaj moči, da bo imela sredstva za okrepitev in obrambo. To v bistvu pomeni, da Ukrajino spremenimo v jeklenega ježa – takega, ki ga potencialni napadalci ne morejo prebaviti,” je dejal predsednik Evropske komisije po srečanju evropskih voditeljev v Londonu. Poudarila je, da poudarek ni le na vojaški oskrbi, temveč tudi na zagotavljanju ukrajinskega energetskega sistema in zagotavljanju, da bo država sčasoma postala močna in odporna.
Ursula Von der Leyen je še omenila, da je bila druga ključna tema razprave nujna potreba po oborožitvi Evrope. “Resnično moramo narediti pomembne korake. Trenutno je ključnega pomena, da dolgoročno povečamo naložbe v obrambo. To je bistveno za varnost Evropske unije. In moramo se pripraviti na najhujše,” je dejala.
Predsednica Evropske komisije naj bi 6. marca med izrednim vrhom EU v Bruslju predstavila nov načrt, čigar cilj je strmo povečanje izdatkov za obrambo v vseh 27 državah EU. Navedla je, da bo načrt vključeval tri ključne elemente:
-
- omilitev fiskalnih pravil, da omogočijo več javnega financiranja
- črpanje skupnih sredstev Evropske unije
- razširitev vloge Evropske investicijske banke
Francija in Velika Britanija predlagali predlog premirja
Na vrhu sta Francija in Velika Britanija sporočili tudi, da bosta izdelali svoj mirovni načrt, ki ga bosta nato predstavili ZDA. Francoski predsednik Emmanuel Macron je predlagal delno enomesečno premirje med Rusijo in Ukrajino, ki ne bi zajemalo kopenskih spopadov. Vendar je Macron dejal, da bo premirje zajemalo napade na zračno, pomorsko in energetsko infrastrukturo.
“V primeru prekinitve ognja bi bilo zelo težko preveriti, ali se (boj) na fronti spoštuje,” je Macron povedal za Le Figaro in dodal, da je frontna črta enakovredna razdalji med Parizom in Budimpešto.
“Na koncu bo dogovor moral vključevati Rusijo, seveda bo, vendar se tega ne moremo lotiti na podlagi tega, da Rusija narekuje pogoje kakršnega koli varnostnega jamstva, preden sploh dosežemo dogovor – drugače ne bomo dosegli nobenega napredka,” je dejal Starmer.
Prej danes – po srečanju evropskih voditeljev v Londonu, sta Ukrajina in Združeno kraljestvo podpisala tudi pomemben varnostni in obrambni sporazum.
Nato je v nedeljo Starmer napovedal nov dogovor, ki Ukrajini omogoča, da uporabi 1,6 milijarde funtov (2 milijardi dolarjev) izvoznih sredstev Združenega kraljestva za nakup več kot 5000 naprednih raket za zračno obrambo, ki bi jih izdelovali v Belfastu.
V sobotni objavi na Telegramu je Zelenski dejal, da bo denar šel za proizvodnjo orožja v Ukrajini. “To je pravičen način: plača naj tisti, ki je začel vojno.” Dodal je, da bo posojilo okrepilo ukrajinske obrambne zmogljivosti.
Zelenskega je sprejel tudi Kralj Karel na svojem posestvu.
Meloni: “Izognimo se nevarnosti razkola Zahoda”
Pred vrhom v Lancaster House se je Starmer dvostransko sestal z italijansko premierko Giorgio Meloni na Downing Streetu 10. Premierka Meloni ima verjetno najboljše odnose s Trumpom od vseh zahodnoevropskih voditeljev.
Starmer in Meloni sta ponovno potrdila svojo podporo Ukrajini in se strinjala, da ji bosta “Združeno kraljestvo in Italija stala ob strani, dokler bo potrebno”, glede na uradno branje.
Po njunem srečanju je Melonijeva dejala, da lahko Italija in Združeno kraljestvo “zgradita mostove” med Evropo in Združenimi državami, da bi odpravili razkol, ki ga je še poslabšalo petkovo srečanje med Trumpom in Zelenskim.
“Mislim, da je zelo, zelo pomembno, da se izognemo tveganju razcepa Zahoda. In mislim, da lahko pri tem Združeno kraljestvo in Italija odigrata pomembno vlogo,” je dejala Melonijeva in poudarila pomen enotnosti Zahoda.
“Predlagala sem srečanje med ameriškimi in evropskimi voditelji, če se namreč razdelimo, bomo vsi šibkejši. Oba razmišljava izven okvirov in prepričana sem, da lahko delamo še bolje pri vprašanjih, kot so varnost, obramba, energija in boj proti nedovoljenemu priseljevanju in trgovcem z ljudmi,” je dodala Meloni.
Slovenija ponovno brez povabila
Kljub temu da ima Slovenija pomembno vlogo nestalne članice Varnostnega sveta, se je zopet pokazalo, da smo pod feministično politiko Tanje Fajon in Roberta Goloba stranski igralec oziroma še to ne. Na srečanje nismo bili vabljeni niti nismo bili omenjeni.
Tudi ključne baltske države niso bile vabljene, a se jim je Starmer za spregled opravičil in z njimi že dopoldne opravil pogovore prek videokonference. Dopoldne se je Starmer tako prek videopovezave pogovarjal tudi z estonskim predsednikom Alarjem Karisom, latvijsko premierko Eviko Siliņa in predsednikom Litve Gitanasom Nausėdo.
Slovenija se je tako – kljub pomembnem statusu v Združenih narodih – znašla med manj pomembnimi in malopridnimi državami, ki aktivno podpirajo rusko politiko. Poleg Slovenije tako ni bilo še Romunije, Bolgarije, Hrvaške in dveh držav, ki jo EU šteje za nezanesljive partnerice, kar zadeva spor v Ukrajini (Madžarska in Slovaška).
Na Urad vlade za komuniciranje smo naslovili vprašanje, ali na srečanje niso bili vabljeni ali pa so bili in so udeležbo zavrnili ter kaj to pomeni za status Slovenije v svetu, sploh v luči dejstva, da je Slovenija nestalna predstavnica varnostnega sveta Združenih narodov.
I. K.