Od “zamrznitve” cene dodatnega zdravstvenega zavarovanja do fantomske “ukinitve” in naposled združitve v enotni obvezni prispevek. Zadnje poglavje Golobovega spopada z zasebnimi zavarovalnicami je 33,5 milijonska poravnava, ki jo bodo morali plačati davkoplačevalci, in to iz proračunske rezerve!
“Vrhunski menedžer je lani junija dejal, da so ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Potem je trdil, da se je tako ljudem privarčevalo ne vem koliko milijonov. Zdaj pa zaradi vrhunskega menedžiranja prerazporeja 33,5 mio € iz splošne proračunske rezerve, da bodo poplačali izgube zavarovalnicam,” je epilog komentirala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Vlada Roberta Goloba je “zamrznila” cene dodatnega zavarovanja, potem ko so tri ponudnice, in sicer Triglav, Vzajemna in Generali, napovedale povišanje premij. Cena pri Vzajemni bi se dvignila na 44,78 evra mesečno, pri Generaliju na 44,89 evra in pri Triglavu na 45,52 evra.
Trem zasebnim zavarovalnicam je z “zamrznitvijo” (predvidljivo) začela nastajati škoda, predvidljiv pa je bil tudi nadaljnji razplet dogodkov, da bodo na koncu oškodovani še davkoplačevalci. Zavarovalnice so izstavile zahtevke za vračilo razlike med višino plačanih stroškov izvajalcem zdravstvenih storitev in vrednostjo prihodkov iz zavarovalnih storitev iz naslovna dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za leto 2023, poroča STA.
Delo je poročalo, da se je zavarovalnica Triglav poravnala za skoraj 11 milijonov evrov odškodnine, Vzajemna za dobrih 14 milijonov, Generali pa naj bi se poravnal v višini 8,36 milijona evrov. Včeraj smo po seji vlade izvedeli, da se je vlada poravnala v skupni vrednosti 33,5 milijona evrov, kot tudi to, da se bo znesek poravnal iz proračunske rezerve.
Nesrečna proračunska rezerva in vrhunski menedžer
Proračunska rezerva je v času vlade Roberta Goloba postala nekakšen premierjev izhod v sili, s katerim krpa napake svojega dela ali pa celo sodeluje v izrazito spornih poslih. Kot je na svojem X profilu spomnila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je proračunska rezerva po določilih zakona o javnih financah namenjena nepredvidenim stroškom. “Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu sredstva niso zagotovljena ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati,” piše v drugem odstavku 42. člena.
A proračunska rezervacija je bila v tem mandatu vsaj dvakrat uporabljena za stroške, ki so bili povsem predvidljivi. Za financiranje škode, ki jo je vlada s svojo nepremišljeno odločitvijo storila zdravstvenim zavarovalnicam in pa seveda tudi za nakup debelo preplačane (nesojene) sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani.
Ž. K.