Nova vlada je gradnjo hitrih cest postavila med svoje ključne prioritete, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec iz NSI pa napoveduje bolj odločen tempo pri projektih, ki so se v preteklosti prepočasi premikali. Ob tem opozarja, da vseh težav na cestnem omrežju ni mogoče rešiti v nekaj tednih, saj so nekateri projekti zabetonirani v postopkih, sporih in sodnih zaostankih. Med najpomembnejšimi nalogami novega mandata izpostavlja tudi celotno 3. razvojno os, zlasti njej južni krak.
Pri tem je položaj na Dolenjskem posebej občutljiv. Novo mesto in širša regija se že leta dušita v prometu, podobno pa velja za povezavo čez Gorjance proti Beli krajini. Vrtovec poudarja, da se na jugu zatika predvsem zaradi tožbe na upravnem sodišču, ki zadržuje gradbeno dovoljenje in s tem celoten projekt. Dokler sodišče o zadevi ne odloči, se dela ne morejo začeti, vsak nov mesec čakanja pa pomeni dodatne stroške in dodatno izgubljen čas za domačine.
Dolenjska čaka, politika pa se preriva
Na Dolenjskem zato vre že dlje časa. Gradnji nasprotuje manjša skupina posameznikov iz Novega mesta, Mačkovca in dela vasi Krka, pri čemer se v javnosti pogosto izpostavlja tudi upravna inšpektorica Mateja Jaklič. Kritiki tega tabora opozarjajo, da se lokalni razvoj znova ustavlja zaradi ozkih interesov in proceduralnega zavlačevanja, medtem ko večina prebivalcev vsak dan izgublja ure v prometnih zastojih.
Gradbena dela na gradbišču tretje razvojne osi Jenina na območju Mestne občine Slovenj Gradec. (Foto: sta)
V političnem prostoru se ob tem vleče tudi senca preteklih obljub. Leta 2022 so Robert Golob, Gibanje svoboda, Levica in Vesna skupaj z drugimi akterji pred volitvami podpirali idejo moratorija na gradnjo cest, kakršnega je zahtevalo gibanje Glas ljudstva pod vodstvom Jaše Jenulla. Prav zato današnje blokade na jugu 3. razvojne osi marsikomu delujejo kot neposredna posledica političnega okolja, ki je prometne projekte obravnavalo kot nekaj sekundarnega ali celo nezaželenega.
Vrtovec začenja bolj odločno
Minister Vrtovec je 14. julija podpisal protokol z župani in županjami 11 občin na južnem delu 3. razvojne osi, med njimi iz Dobrepolja, Grosuplja, Iga, Kostela, Kočevja, Loškega Potoka, Osilnice, Ribnice, Sodražice, Škofljice in Velikih Lašč. Dokument naj bi pomenil jasno zavezo, da se projekti od Ljubljane do Petrine premaknejo iz papirjev v realnost. Po njegovih besedah je cilj preprečiti nadaljnje zavlačevanje in projektom dati operativni zagon.
(Foto: Bobo)
Vzporedno je obiskal tudi severni del 3. razvojne osi, kjer dela že potekajo. Poleg tega je 17. julija Darsu predlagal še tretji pas na najbolj obremenjenih avtocestnih odsekih, med drugim med Domžalami in Ljubljano, Vrhniko in Ljubljano, pri Postojni ter pri Ivančni Gorici. Od Darsa in SDH pričakuje začetek postopkov, obenem pa napoveduje tudi prilagoditve zakonodaje, ki bi takšne projekte pospešile.
Kaj se še lahko zatakne
Kljub temu ostaja južni krak 3. razvojne osi v primežu sodnih postopkov. Dokler upravno sodišče ne odloči o tožbi glede gradbenega dovoljenja, gradnja ne more steči. To pomeni, da bo politična volja nove vlade sama po sebi premalo, če se ne bo razrešil tudi pravni zastoj.
T.P.