Zaradi široke uporabe spleta in družbenih medijev je na voljo veliko različnih informacij, tudi na področju koronavirusne bolezni in cepljenja. Strokovnjaki NIJZ opozarjajo, da niso vse informacije na spletu in družabnih omrežjih resnične, zato je potrebna kritična presoja. Zato je zelo pomembno, da posamezniki informacije pridobivajo iz kredibilnih in uradnih virov ter od strokovnjakov, ki se s področjem ukvarjajo. Spodaj pa v pomoč posameznikom objavljamo najbolj pogosta vprašanja in odgovore, ki so povezani s cepljenjem zoper covid-19.
Kaj lahko storimo kot posamezniki, da bo epidemija/pandemija čimprej minila?
Vsak posameznik lahko pomembno prispeva k preprečevanju širjenja virusa. Najpomembnejše je upoštevanje previdnostnih ukrepov, to pomeni vzdrževanje medosebne razdalje vsaj dva metra, pravilno nošenje maske, skrb za higieno rok. Zmanjšajmo stike in v primeru bolezni ostanimo doma. Ko bomo na vrsti, se cepimo. Z vsem tem izkazujemo skrb zase in za vse okrog nas.
Kaj želimo doseči s cepljenjem?
Cilj cepljenja je na začetku predvsem zmanjšati število smrti in število hospitalizacij zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka covid-19 in razbremeniti zdravstveni sistem.
Zakaj je pomembno, da se cepimo? Ali ni dovolj, da se držimo zaščitnih ukrepov?
Samo z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom SARS-CoV-2, zato pričakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno precepljenostjo prebivalcev z varnimi in učinkovitimi cepivi.
Kaj pomeni kolektivna imunost? Kako jo lahko dosežemo?
Kolektivna imunost pomeni posredno zaščito pred nalezljivimi boleznimi, ki nastane, kadar je velik delež prebivalstva imun na okužbo, s tem pa so pred okužbo zaščiteni tudi neimuni posamezniki. Bolezen se namreč v populaciji zaradi večjega dela zaščitenih posameznikov ne more več prenašati, ker se verige prenosov okužbe prekinejo oziroma omejijo. Dosežemo jo lahko s cepljenjem.
Komu je cepljenje namenjeno?
Cepljenje proti covidu-19 je brezplačno in bo zagotovljeno vsem, starejšim od 16 oziroma 18 let (odvisno od cepiva), ki se bodo želeli cepiti, ne glede na zdravstveno zavarovanje. Cepljenje se tudi zagotovi za vse, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in ne samo za državljane Republike Slovenije. Vrstni red cepljenja določa Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19, ki jo sprejela Vlada Republike Slovenije. Prvi prejeti odmerki cepiva so namenjeni cepljenju najbolj ogroženih skupin – oskrbovancem in zaposlenim v domovih za starejše občane, najbolj izpostavljenim zdravstvenim delavcem, starejšim, kroničnim bolnikom in zaposlenim v kritični infrastrukturi. Ob večanju razpoložljivosti cepiv pa se cepljenje postopoma razširi na vse prebivalce.
Razvoj cepiva je potekal nenavadno hitro. Ali pomeni, da zato cepiva niso varna?
Do hitrega razvoja cepiv je prišlo v želji po obvladovanju koronavirusne bolezni, ki je korenito spremenila ves svet. Vsa cepiva morajo iti skozi enake točno določene procese, za kar poskrbijo ustrezne inštitucije. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Res je bila časovnica strnjena, vendar se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake, spremljanje in ocenjevanje varnosti cepiv pa se bo nadaljevalo tudi, ko bodo cepiva v splošni uporabi. Pravila za registracijo cepiv so za vsa cepiva enaka, podatki o varnosti in učinkovitosti cepiva proti covidu-19 pa so verodostojni.
Kako delujejo cepiva proti covidu-19?
Tako kot vsa cepiva, tudi cepiva proti novemu koronavirusu ne zagotavljajo popolne zaščite vsem cepljenim. Vsa cepiva, ki so v Sloveniji registrirana, so varna in učinkovita. Pomembno je, da poleg zaščite pred zbolevanjem, vsa tri cepiva nudijo dobro zaščito pred težkim potekom bolezni.
Ali smo po cepljenju takoj zaščiteni in za nas previdnostni ukrepi ne veljajo več?
Zaščita se predvidoma vzpostavi sedem ali 14 dni po drugem odmerku (glede na vrsto mRNA cepiva) oziroma 21 dni po prvem odmerku cepiva AstraZeneca. Priporočeni ukrepi še vedno veljajo: vzdrževanje medosebne razdalje vsaj dva metra, pravilno nošenje maske, pravilna in natančna higiena rok.
Ali naj se cepimo tisti, ki smo že preboleli covid-19?
Po preboleli bolezni covid-19, se v telesu vzpostavi naravna imunost, ki nas predvidoma nekaj mesecev zagotovo ščiti pred boleznijo. Od cepiv proti covidu-19 pričakujemo, da bodo izzvala bolj učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv. Cepljenje po prebolelem covidu-19 je torej smiselno. Cepljenje lahko varno odložimo na obdobje do šest mesecev po začetku bolezni. V sedanji situaciji, ko je cepiva malo, je smiselno, da se cepljenje opravi čim bolj proti koncu tega 6-mesečnega obdobja.
Ali se moramo cepiti proti covidu-19, če smo bili že cepljeni proti gripi?
Cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom-19, saj gre za cepljenji proti različnim virusom. Med enim in drugim cepljenjem je vseeno priporočljiv razmik 14 dni, a le zato, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov.
Lahko zaradi cepljenja zbolimo za koronavirusno boleznijo?
Cepivo proti covidu-19 ne vsebuje virusa in ne more povzročiti bolezni. Če zbolimo po prejemu prvega odmerka cepiva, smo bili najverjetneje okuženi že v času cepljenja in še nismo imeli simptomov ali pa smo se okužili v naslednjih nekaj dneh.
Ali cepljenje pomeni tudi, da virusa ne moremo prenesti na svoje bližnje? Ali previdnostni ukrepi po cepljenju še vedno veljajo?
Zaenkrat nimamo dovolj dokazov, da cepljeni posamezniki ne morejo prenašati virusa, zato tudi po cepljenju še vedno upoštevajmo priporočene zaščitne ukrepe in si tako prizadevajmo, da preprečimo morebitno širjenje.
Koliko časa bo cepivo delovalo zaščitno?
O trajanju zaščite je mogoče govoriti samo v časovnih okvirih študijskega spremljanja. Za zdaj je zanesljivo, da cepiva ščitijo vsaj tri mesece, a kmalu bo to verjetno mogoče trditi za pol leta, ko bodo prišli dodatni podatki. S podaljševanjem časa opazovanja bo postalo jasno, kolikšno je dejansko trajanje zaščite.
Kako je s cepljenjem oseb, ki imajo oslabljen imunski sistem?
Osebam, ki imajo oslabljen imunski sistem ali jemljejo imunosupresivna zdravila, svetujemo cepljenje, vendar bo verjetno učinkovitost cepljenja nekoliko manjša.
Kako je s cepljenjem kroničnih bolnikov?
Kronični bolniki so skupina z večjim tveganjem za težji potek covid-19, zato spadajo med prednostne skupine za cepljenje.
Kako je s cepljenjem nosečnic?
O cepljenju nosečnic s cepivom Comirnaty je zelo malo podatkov, ki pa ne kažejo, da bi bilo cepivo kakorkoli škodljivo za nosečnice. Pri nosečnicah lahko bolezen covid-19 poteka težje. Cepljenje nosečnic se lahko opravi po skrbnem pretehtanju koristi in tveganj. To je posebej pomembno pri nosečnicah s tveganji za težji potek covid-19 in pri nosečnicah, ki so izraziteje izpostavljene okužbi (na primer zdravstvene delavke). Po porodu ni zadržkov za cepljenje.
Kako je s cepljenjem doječih mater?
Cepljenje proti covidu-19 je enako priporočljivo za doječe matere kot tudi za posameznice, ki ne dojijo.
Cepljenje je namenjeno osebam starim 16 let in več. Ali to pomeni, da cepiva za otroke niso varna?
Otroci večinoma niso bili vključeni v začetne klinične študije, zato nimamo dovolj podatkov o varnosti cepiv pri njih. Vključujejo se šele naknadno. Zaenkrat tako velja, da se lahko s temi cepivi cepijo osebe stare 16 let in več oziroma 18 let in več (odvisno od cepiva).
Ali se lahko cepimo, če imamo alergijo na penicilin? Ali se lahko cepimo, če smo alergični na pike žuželk?
Da. Ni zadržkov za cepljenje proti covidu-19 pri bolnikih z alergijskimi boleznimi dihal in kože, niti pri bolnikih z anafilaksijo po pikih žuželk, hrani, zdravilih.
Komu se cepljenje odsvetuje in komu se svetuje previdnost?
Cepiti se ne smemo, če imamo hudo alergijo na sestavine cepiva. Pri cepivih na osnovi mRNK je zaradi maloštevilnih sestavin cepiva (mRNK, lipidi, elektroliti, sukroza) kot potencialni alergen prepoznan le polietilen glikol (PEG). PEG je v medicini sicer široko uporabljan, je sestavina zdravil v tabletah in v številnih preparatih za injiciranje, alergije nanj so redke. Previdnost pa je potrebna pri dokazani anafilaktični reakciji neznanega vzroka v preteklosti. Pri osebah s hudim akutnim vročinskim stanjem ali akutno okužbo je cepljenje potrebno odložiti.
Ali imajo cepiva kakšne neželene učinke?
Najpogosteje poročani neželeni učinki po cepljenju s cepivom Comirnaty pri udeležencih raziskave starih 16 let in več so bili: bolečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, povišana telesna temperatura in oteklina na mestu cepljenja. Neželeni učinki so bili blage do zmerne intenzitete in so izzveneli v nekaj dneh po cepljenju.
Najpogosteje poročani neželeni učinki po cepljenju s cepivom Moderne pa so: bolečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, slabost ali bruhanje, oteklost bezgavk, povišana telesna temperatura, oteklina na mestu cepljenja in rdečina. Neželeni učinki so bili blage do zmerne intenzitete in so izzveneli v nekaj dneh po cepljenju. O lokalnih in sistemskih neželenih učinkih so pogosteje poročali po 2. odmerku kot po 1. odmerku.
Najpogosteje poročani neželeni učinki po cepljenju s cepivom AstraZeneca so: občutljivost na mestu cepljenja, bolečina na mestu injiciranja, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, splošno slabo počutje, zvišana telesna temperatura, mrzlica ter slabost. Večina neželenih učinkov je bila blagih do zmernih in so po navadi minili v nekaj dneh po cepljenju. V primerjavi s prvim odmerkom so bili neželeni učinki po drugem odmerku blažji in manj pogosti.
Ali je cepljenje proti covidu-19 obvezno?
Cepljenje je prostovoljna in individualna odločitev, ki naj temelji na dejstvu, da je mnogo težje preboleti nalezljivo bolezen z vsemi potencialnimi zapleti kot pa je samo tveganje za zaplete po cepljenju, ki so pri sodobnih cepivih izjemno redki. Pri odločanju o cepljenju proti covid-19 se ne odločamo za ali proti cepljenju, ampak med cepljenjem in boleznijo. To je zlasti jasno med epidemijo, ki pomeni veliko verjetnost zbolevanja vseh.
Ali bo cepljenje potrebno plačati?
Cepljenje bo brezplačno za vse državljane, ne glede na zdravstveno zavarovanje. Sredstva za nakup cepiv in stroški za izvedbo cepljenja so zagotovljeni iz proračuna Republike Slovenije.
Ali bomo lahko izbirali s katerim cepivom želimo biti cepljeni?
Glede na omejeno dobavo cepiv in ogromno čakajočih na cepljenje, izbira cepiv s strani posameznika v trenutnih razmerah žal ni mogoča. Cepiva, ki so v Sloveniji registrirana, so varna in učinkovita.
Kako smo zaščiteni pred covidom-19 po prvem prejetem odmerku določenega cepiva?
Zaščita proti covid-19 se začne vzpostavljati od deset do 14 dni po cepljenju s prvim odmerkom, vendar je le delna. Za ustrezno zaščito sta pri doslej registriranih cepivih potrebna dva odmerka v razmiku treh tednov (cepivo Pfizer/BioNTech), štirih tednov (cepivo Moderna) oziroma dvanajst tednov (cepivo AstraZeneca).
Prejeli smo prvi odmerek cepiva proti covid-19. Ali lahko za drugi odmerek izberemo drugo vrsto cepiva?
Osebe, ki prejmejo prvi odmerek cepiva enega proizvajalca, naj tudi za drugi odmerek prejmejo cepivo istega proizvajalca.
Prejeli smo prvi odmerek cepiva in v naslednjih dneh zboleli s covidom-19. Ali to pomeni, da cepivo pri nas ni učinkovalo? Kako je z drugim odmerkom?
Če ste zboleli po prejemu prvega odmerka cepiva ste bili najverjetneje okuženi že v času cepljenja, pa še niste imeli simptomov ali pa ste se okužili v naslednjih nekaj dneh. Zaščita se predvidoma vzpostavi sedem ali 14 dni po drugem odmerku (odvisno od vrste mRNA cepiva) oziroma 21 dni po prvem odmerku cepiva AstraZeneca. Drugega odmerka ne potrebujete takoj, ko mine obdobje izolacije. Cepljenje se v takem primeru lahko varno odloži na obdobje do šest mesecev od začetka bolezni. V sedanji situaciji, ko je cepiva malo, je smiselno, da se cepljenje opravi čim bolj proti koncu tega 6-mesečnega obdobja.
Kaj se zgodi, če drugega odmerka cepiva proti covidu-19 ne prejmemo v ustreznem času (v primeru bolezni, pozabljenega termina itd.?
Če drugega odmerka cepiva niste prejeli v priporočenem terminu, se prijavite na cepljenje z drugim odmerkom v najkrajšem možnem času. Do prejema drugega odmerka zaščita morda ne bo zadostna.
Ali cepiva proti covid-19 vsebujejo živ virus?
mRNK cepivi (cepivo Pfizer/BioNTech in cepivo Moderna) ne vsebujeta virusov, temveč informacijsko RNK v lipidnem mehurčku. Informacijska RNK služi kot navodilo za izdelavo virusne beljakovine S, ki izzove naš imunski sistem, da ustvari ustrezno zaščito proti virusu.
Vektorsko cepivo AstraZeneca vsebuje vektor (kemično oslabljen šimpanzji adenovirus, ki ne more povzročiti bolezni). V vektor je vstavljen genski zapis za virusno beljakovino S, ki izzove naš imunski sistem, da ustvari ustrezno zaščito proti virusu.
Ali se cepiva vgradijo v našo DNK in jo spremenijo?
Cepiva proti covid-19 ne povzročijo spremembe človeškega genoma. Vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo prične z imunskim odzivom. Cepiva se torej v telesu kmalu razgradijo in ne spreminjajo človeške DNK.
Ali cepiva učinkovito delujejo tudi proti novim različicam virusa?
Mutacije virusov se pogosto dogajajo in so pričakovane. Strokovnjaki so si enotni, da nas cepiva ščitijo tudi proti novim sevom, vsaj za zdaj.
Ali smo lahko zaradi cepljenja na testiranju pozitivni?
Cepljenje proti covidu-19 ne more povzročiti pozitivnega rezultata PCR testa ali hitrega antigenskega testa, saj merita prisotnost virusa, v cepivu pa virusa ni.
Ali se bomo morali po cepljenju še vedno testirati?
Cepljenje poteka z dvema odmerkoma cepiva, zaščita se vzpostavi 7 ali 14 dni po drugem odmerku (glede na vrsto cepiva: Pfizer cepivo sedem dni, Moderna 14 dni). Ko je vzpostavljena zaščita, testiranje ni potrebno v naslednjih treh mesecih, razen če se pri osebi pojavijo simptomi/znaki bolezni.
Ali pozitiven serološki test pomeni, da smo varni pred ponovno okužbo z novim koronavirusom?
S serološkim testiranjem dokazujemo prisotnost protiteles v krvi. V kolikor so v krvi prisotna protitelesa proti virusu SARS-CoV-2, pomeni, da smo v preteklosti prišli v stik s povzročiteljem covid-19, ne pove pa koliko časa je minilo od okužbe. Virus SARS-CoV-2 poznamo šele kratek čas, zato še vedno ni znano, koliko časa bodo dokazana protitelesa prisotna v krvi, kolikšno zaščito zagotavljajo in ali je možna ponovna okužba, zato zaenkrat pozitiven rezultat serološkega testa ni zagotovilo, da smo pred okužbo zaščiteni.
Ali dobimo potrdilo, da smo cepili proti covidu-19?
Cepljenje proti covidu-19 se zabeleži v zdravstveno dokumentacijo pacienta, veljavnih je več načinov: izpolnjene pripravljene kartice proizvajalca, vpis v Knjižico o cepljenju ali izdano potrdilo o opravljenem cepljenju. Pacienti do podatkov o cepljenjih, ki so bili posredovani v Elektronski register cepljenih oseb (eRCO) sicer lahko dostopate tudi z digitalnim potrdilom preko portala zvem.eZdrav.si.
Ali se bo življenje vrnilo v stare tirnice, sedaj ko so na voljo cepiva?
S prvimi dostopnimi odmerki cepiv bodo najprej cepljeni tisti, ki so najbolj ogroženi, potem ostali. Kolektivna imunost se bo dosegala počasi. Vrnitev k dejavnostim pred pandemijo se ne bo zgodila čez noč.
Kako se bo naše življenje spremenilo, ko in če bodo dobro precepljeni starejši, zdravstveni delavci? Bi to razbremenilo bolnišnice? Bi bilo to dovolj za normalizacijo življenja?
Dobra precepljenost starejših bi zelo zmanjšala število smrti in težkih potekov bolezni in na ta način delno razbremenila bolnišnice oziroma zdravstveni sistem. Vendar bodo ukrepi še vedno potrebni, saj bo še vedno veliko ljudi nezaščitenih in bi brez ukrepov lahko številke zbolelih vseeno zelo narasle.
V medijih se pojavljajo nasprotujoča si mnenja in teorije zarote glede koronavirusne bolezni in cepljenja. Ob tem nastaja zmeda in se poraja veliko vprašanj. Kaj naj storimo?
Zaradi široke uporabe spleta in družbenih medijev je na voljo veliko različnih informacij, tudi na področju koronavirusne bolezni in cepljenja. Niso vse resnične, potrebna je kritična presoja. Informacije pridobivajmo iz kredibilnih in uradnih virov ter od strokovnjakov, ki se s področjem ukvarjajo. Upoštevajmo vsa priporočila za javno zdravje. Poleg tega smo za splošno javnost vzpostavili tudi posebno spletno mesto na NIJZ, na katerem zbiramo ključne informacije o cepljenju in cepivih.