Izjemno poslovno obdobje se je s prevzemom oblasti Roberta Goloba začelo za privatni zavod 8. marec, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica), vodi pa ga levičarska aktivistka Nika Kovač. Čeprav še vedno nimajo zaposlenega nikogar, so jim prihodki zadnja leta eksplodirali. V primerjavi z letom prej so se jim lani skoraj podvojili. Bližajo se milijonu. V primerjavi s časi vlade Janeza Janše ali Marjana Šarca so eksplodirali kot supernova. V času tistih vlad so imeli le po nekaj tisoč evrov prihodkov in odhodkov.
Po bilancah Agencije za javnopravne evidence (Ajpes) so se jim prihodki in odhodki zadnja leta gibali tako:
Gre za strankarski zavod, ki je obvod za izvajanje in financiranje kampanj, ker pri zavodih ni nadzora in zakonskih omejitev. Še podatki, ki jih objavljam, niso kar dostopni javnosti. Posebej je treba prositi zanje. Maljevac se je leta 2022 zaradi prevzema oblast iz ustanoviteljstva (lastništva) zavoda umaknil. Kovačevo mediji in organizatorji prireditev, kjer zadnje čase še posebej pogosto gostuje, predstavljajo kot ustanoviteljico in direktorico tega zavoda. To dvoje se zakonsko izključuje.
Drugi mediji so jih. Razsodba je pokazala popolno zlizanost novinarske in “nevladne” organizacije. Društvo novinarjev zadnja leta financira vlada, obe pa sta podpirali največjo čistko na RTVS, ki so jo izvedle stranke Svoboda, SD in Levica, da bi ohranile in še okrepile svoj nadzor nad daleč največjim medijem. S spremembo zakona je društvo novinarjev dobilo tudi svojega zastopnika s sveta RTVS, ki je čistko – predčasno so bili zamenjani tudi odgovorni uredniki – tam pomagal izvesti.
V imenu ima zasebni zavod 8. marec zapisano besedo inštitut, da je videti bolj učeno, čeprav nima nobene zveze z znanostjo ali izobraževanjem. To pokaže že, ker zavod 8. marec nima niti enega zaposlenega. Ta zavod, katerega politično propagandno dejavnost številni mediji zaradi močnih osebnih povezav med novinarji in politiki levice redno reklamirajo, posluje povsem netransparentno. Od kod je denar, je prikrito. V številnih referendumskih in volilnih kampanjah pa na vso moč pomaga vladnim strankam. V kampanji za čistko na RTVS, da bi te stranke ohranile svoj vpliv, je ta zavod na drugem mestu med vsemi organizatorji kampanj po porabi denarja.
8. marec je primer izrabljanje luknje, ko sistem za politične stranke zahteva transparentno poslovanje, ne smejo se financirati iz tujine, prepovedane so vse donacije pravnih oseb, pravilnost porabe denarja pa vsaj občasno nadzoruje računsko sodišče. Pri privatnem zavodu, ki ga ustanovijo politiki, pa ni nobene od teh omejitev. Stranke zaradi tega na zasebne zavode prenašajo del svoje dejavnosti, da se izognejo omejitvam denarnega poslovanja in nadzoru. Tveganje korupcije, ker ni nadzora, je velikanko. Od strank na videz povsem ločeno poslovanje takšnega zavoda pa se še dodatna izplača, ker v vsaj delu medijev zaradi tega lahko veliko več prostora namenijo tej organizaciji in njeni politični propagandi. Vtisu politične pristranosti in navijaštva, čeprav sta povsem očitna, se izognejo tako, da lažno trdijo, kako ta zavod nima ničesar s stranko in politiki, ki so ga ustanovili.
Letno poročilo zasebnega zavoda 8. marca za lansko leto, iz katerega črpam podatke, je takšno:
Institut-8.marec-2024-ajpesKako strahovito mediji napihujejo dogodke ob 8. marcu, kaže izpis brskalnika google o zbiranju podpisov, s katerimi poskuša ta zavod na evropski ravni vplivati, da bi lahko ženske iz držav, kjer otežujejo izvedbe splavov, s financiranje Evropske unije splav izvedla v državah, kjer omejitev ni. Ena takšnih je Slovenija. Da je 8. marec zbral milijon podpisov in dosegel “zgodovinski” uspeh, poročajo mediji in to ponavljajo že štiri mesece. Da so zbrali milijon podpisov in s tem izpolnili pogoje za vložitev pobude, smo denimo izvedeli že lanskega decembra. Pa pozneje še velikokrat. Nazadnje, da jih je 1,2 milijona, konec marca. Zadnje dni pa še, da so zdaj prenehali zbirati podpise.
Spletni časopis