Po smrti papeža Frančiška, ki je danes pri 88 letih umrl, se svet ozira proti Vatikanu, kjer se bodo kardinali zbrali na konklavu, da izberejo novega voditelja Katoliške cerkve. Frančišek, prvi latinskoameriški papež, je pustil pomemben pečat, zdaj pa se zastavlja vprašanje, ali bo Cerkev nadaljevala njegovo progresivno pot ali se bo vrnila h konservativnim vrednotam. Med kandidati so kardinali, ki bi lahko postali prvi temnopolti ali azijski papeži, pa tudi tisti z bolj tradicionalnimi stališči.
Vodilni kandidati za naslednika med vodilnimi kandidati po podatkih DailyMaila so:
- Kardinal Luis Antonio Tagle (Filipini, 67 let): Imenovan “azijski Frančišek” zaradi svojega humorja in progresivnih pogledov, velja za enega od favoritov liberalnega krila. Če bi bil izbran, bi postal prvi azijski papež. Tagle, nekdanji nadškof Manile, vodi pomemben vatikanski dikasterij za evangelizacijo, a nekateri opozarjajo, da bi njegova mladost lahko pomenila predolgo papeževanje, kar bi omejilo ambicije drugih kardinalov. Po stavnicah ima razmerje 3 : 1.
- Kardinal Péter Erdő (Madžarska, 72 let): Priljubljen med konservativci, znan je po svojem poznavanju cerkvenega prava. Vatikanolog Edward Pentin ga opisuje kot “varno izbiro”, ki bi lahko povrnila občutek reda po domnevni “cerkveni brezpravnosti” pod Frančiškom. Erdő je leta 2015 istospolne poroke označil za “poraz človeštva”, kar odraža njegova tradicionalna stališča.
- Kardinal Peter Turkson (Gana, 76 let): Kot ugledna osebnost v krogih za socialno pravičnost bi njegova izvolitev pomenila prvega temnopoltega papeža. Turkson, nekdanji vodja Papeškega sveta za pravičnost in mir, je znan po svojem zavzemanju za mir, kar mu daje široko podporo. V stavnicah ima razmerje 5 : 1.
- Kardinal Pietro Parolin (Italija, 70 let): Vatikanov državni tajnik velja za zmernega kandidata, ki bi lahko zagotovil kontinuiteto Frančiškovih reform, hkrati pa ohranil stabilnost. Njegova diplomatska izkušnja in povezanost z vatikansko birokracijo ga uvrščajo med favorite.
- Kardinal Matteo Zuppi (Italija, 69 let): Predsednik Italijanske škofovske konference od leta 2022 je blizu Frančišku in velja za kandidata, ki bi nadaljeval njegovo progresivno agendo. Zuppi je bil kardinal od leta 2019.
- Kardinal Fridolin Ambongo Besungu (Demokratična republika Kongo, 65 let): Kot predstavnik konservativnega afriškega krila Cerkve je znan po svojem delu za mir v Kinšasi. Njegova izvolitev bi bila presenečenje in zavrnitev Frančiškovega posodabljanja Cerkve.
Konklav: Skrivnostni proces izbire
Konklav, ki se bo začel najmanj 15 dni po Frančiškovi smrti, bo združil 138 kardinalov, mlajših od 80 let, ki so upravičeni do glasovanja. Od teh jih je 110 imenoval Frančišek, kar odraža njegovo vizijo bolj raznolike Cerkve z večjim deležem predstavnikov iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Glasovanje poteka v Sikstinski kapeli z zaprtimi vrati, izid pa svetu sporoča dim: črn za neuspeh, bel za izvolitev novega papeža. Proces je znan po svoji skrivnostnosti, saj kardinali tvegajo izobčenje, če razkrijejo podrobnosti.
Izzivi za novega papeža
Naslednik Frančiška se bo soočil z razdeljeno Cerkvijo. Liberalno krilo si želi nadaljevanja reform, kot so večja odprtost do istospolnih parov in ločenih vernikov, medtem ko konservativci zahtevajo vrnitev k tradicionalnim naukom. Poleg tega bo novi papež moral krmariti med globalnimi izzivi, kot so upad vernikov v Evropi, rast Cerkve v Afriki in Aziji ter napetosti z vladami, kot je Trumpova administracija, ki jo je Frančišek kritiziral zaradi obravnave migrantov.
Frančiškova smrt, ki je sledila hudi pljučnici in odpovedi ledvic, je sprožila devetdnevno žalovanje. Njegov pogreb bo v šestih dneh, pokopan pa bo v baziliki Santa Maria Maggiore v Rimu, kar odstopa od tradicije grobnic pod baziliko sv. Petra. Medtem se svet pripravlja na zgodovinski trenutek, ki bo določil prihodnost 1,2 milijarde katoličanov.
C. Š.