Država (še) vedno ni našla pravnega opravičila za financiranje zdravil za Urbana Miroševiča, medtem ko se sredstva za druge projekte hitro najdejo. Država naj bi namreč za financiranje iskala pravno rešitev, saj mora “hkrati zagotoviti tudi transparentno porabo javnih sredstev”.
Zgodba Urbana Miroševiča je pritegnila pozornost javnosti in je rezultat večletnega prizadevanja fundacije CTNNB1, ki se trudi razviti prvo učinkovito gensko terapijo za sindrom CTNNB1. Terapija bi lahko spremenila življenje otrok, ki trpijo za to redko boleznijo, mali Urban pa je eden izmed njih. Država bi lahko pomagala, a ta (neupravičeno) odlaša.
Medtem ko je vsak izgubljeni dan za Urbana dan preveč, se poraja vprašanje o namenu in prioritetah vlade. Pogosto preplačane projekte, namenjene podpori izbranemu posamezniku, se brez težav financira, medtem ko je pri zdravju otroka vsaka odločitev ovita v pravne zaplete. Slovenska javnost je bila priča kar nekaj takim projektom, spodaj smo jih našteli par odmevnih:
- Zapletalo in odlašalo se ni, ko se je sodna stavba na Litijski preplačala za kar 1,7 milijona evrov, s tem da je bila ob nakupu v katastrofalnem stanju, kar pomeni, da bi tudi prenova stavbe stala precej, če se zadeva ne bi odkrila. Prav tako nakup dokazuje, da za privligirano elito niti roki niso problem. Tokrat opozarjamo na še eno podrobnost: med sklepom vlade za uvrstitev nakupa stavbe v Načrt razvojnih programov, podpisom pogodbe in nakazilom kupnine so bili namreč roki izredno kratki. Vlada je na dopisni seji 28. decembra, prav na dan podpisa pogodbe uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026. Naslednji dan je bil denar – 7, 7 milijona evrov – pri prodajalcu.
- Kje je bila utemeljena pravna podlaga, ko je ministrstvo pod vodstvom dr. Emilije Stojmenove Duh naročilo 13 tisoč računalnikov, za katere so računalniški strokovnjaki pojasnili, da za resnejše delo sploh niso primerni?
Cena posameznega računalnika je znašala manj kot 500 evrov. 6 milijonov za neuporabne računalnike, ki (verjetno) še danes stojijo v skladišču v Logatcu in smo že za najem plačali ogromnih več kot 14 tisoč evrov, dodatnih 350 tisoč pa bi morali plačati še za dostavo in namestitev programa Linux.
Opravičilo ni potrebno tudi, ko se mlajšega sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Jureta Jankoviča, zaradi zastaranja izbriše iz seznama Fursovih davčnih dolžnikov, s tem pa se ga oprosti več kot pol milijonskega dolga do Finančne uprave RS.
To se je zgodilo avgusta, šlo pa je le za enega več v nizu dolgov več kot 42 milijonov evrov, ki so se družini Jankovič enostavno “odpisali”.
A. H.