Agencija Evropske unije za azil (EUAA) je novembra lani poročala o drugem največjem porastu prošenj za azil v evropskih državah od leta 2016. Največja skupina prosilcev je iz Afganistana, poročala pa je tudi o zabeleženih 71.400 prošnjah v istem času s strani držav članic Evropske unije skupaj z Norveško in Švico. To za drugi najvišji porast števila prošenj v enem mesecu po največji begunski krizi v Evropi leta 2016.
Novembrske številke so skoraj enake kot v lanskem septembru, vendar so bile te izredno visoke, saj so vključevale tudi zahteve za evakuacijo iz Kabula po talibanskem prevzemu oblasti.
Trend navzgor?
Glede na poročilo lahko te številke kažejo na trend naraščanja števila prošenj za azil v Evropo, ki ga lahko opazimo od maja 2021. Izjema je bil oktober 2021, ko je bilo zabeleženih približno 6000 prošenj manj kot v septembru in novembru. Povečanje je posledica vse večjega števila prošenj iz več držav, ki so jih prizadele vojne ali druge humanitarne krize. Največja skupina prosilcev ostajajo državljani Afganistana, ki so novembra vložili okoli 13.000 prošenj za azil (drugo največje število v enem mesecu od septembra 2016). Druga največja skupina prosilcev so bili Sirijci z 11.500 prošnjami (največje število po letu 2016). Nekatere vlade so vsaj dele Sirije označile za varne za vrnitev, vendar še vedno obstajajo močne gospodarske spodbude za migrante na Bližnjem vzhodu in v Afriki, da se prebijejo v Evropo. Iračani, tretja najštevilčnejša skupina prosilcev, so novembra oddali 4300 vlog, največ od novembra 2017.
Več “mladoletnih migrantov brez spremstva”
V zadnjih mesecih je EUAA zabeležila tudi nenavadno veliko število vlog mladoletnikov brez spremstva. Ti mladoletniki so oktobra vložili 3300 prošenj za azil (več po letu 2015), novembra pa le sto manj. Največ jih je prišlo iz Afganistana, okoli 1.600 oktobra in 1.500 novembra. Pretekle raziskave so pokazale, da je veliko število teh migrantov pravzaprav odraslih, ki se predstavljajo kot mladoletniki, da bi si zagotovili boljše pogoje in se izognili deportaciji.
Stopnja priznavanja, ki kaže na razmerje odobrenih vlog v njihovem skupnem številu, je bila novembra okoli 40 odstotkov. Glede na poročilo je bila to najvišja številka v zadnjih 19 mesecih (razen septembra 2021). Skoraj tri četrtine priznanih prošenj je dobilo status begunca, preostalim pa tako imenovano subsidiarno zaščito. Ta nenavadno visok odstotek je bil predvsem posledica prošenj iz Afganistana, kjer je bil status begunca podeljen v devetih od desetih primerov.
Po drugi strani pa se je v zadnjih mesecih leta 2021 zmanjšalo število evropskih prošenj za azil iz več držav. Sem sodijo na primer državljani Maroka, Albanije in Severne Makedonije.
Tanja Brkić