V SDS opozarjajo, da ne bodo grobarji slovenskega zdravstvenega sistema, zato predloga o prenosu (ne ukinitvi) dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v končni obravnavi na januarski seji ne bodo podprli.
Na decembrski seji so poslanci državnega zbora obravnavali predlog za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Čeprav nam skušajo vladne stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB prodati, naj bi šlo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, te ne drži. Pri tem v vladnih strankah niso pripravili niti izračuna, kaj bi to pomenilo za zdravstvo in državljane. Samo prenos prispevka, ki se bo po novem imenoval pavšal in bo obvezen, ne bo prinesel rešitve za zdravstveni sistem, katerega temelje razjeda tudi korupcija. Ali drugače, nekateri dobavitelji bodo srečni. Nadzora bo še manj kot doslej. Poznavalci napovedujejo še daljše čakalne vrste, razvoj samoplačništva in pravih dodatnih zavarovanj, kot jih pozna razviti zahodni svet. Po predlogu vladnih strank bi torej uvedli obvezen pavšalni prispevek v višini 29 evrov, spremembe pa naj bi začele veljati 1. januarja 2021. O predlogu bodo predvidoma dokončno razpravljali na januarski seji, ki se bo začela konec meseca, ko bodo opravili še t. i. tretjo obravnavo predloga sprememb.
Predlog za prenos zavarovanja škodljiv
Na decembrski seji je Jelka Godec, poslanka SDS, opozarjala, da predlog za prenos zavarovanja ni sistemski, ni jasen in ni strokovno argumentiran. “Gre za izredno škodljiv predlog. V SDS ne bomo grobarji slovenskega zdravstvenega sistema, zato predloga ne bomo podprli,” je opozorila.
V času decembrskih razprav smo bili priča tudi zavajanju vladnih strank. Tako je Maša Kociper iz stranke SAB v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji zatrjevala, da ukinitev oziroma prenos dodatnega zavarovanja ne bo imel finančnih posledic in da “dajejo samo iz ene zavarovalnice v drugo” − iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic na ZZZS, plačevanje bo obvezno za vse. Jelka Godec je to pospremila z besedami, “da v koalicijskih strankah sploh ne vedo, kaj piše v predlogu zakona”, večina poslancev koalicije “nima pojma, kakšna je vsebina predlaganega zakona, glasovali pa bodo zanj, ker so se tako dogovorili”.
Pavšal bo obvezen in visok
Prvotno je novelo zakona vložila Levica, vladne stranke pa so jo s številnimi dopolnili precej spremenili. S predlogom uvedbe obveznega pavšalnega prispevka v enaki višini 29 evrov za vse zavarovance so namreč povozili njihovo idejo, po kateri bi izpad dohodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadomestili z dvigom prispevnih stopenj. Zdaj govorijo o obveznem pavšalnem znesku v višini 29 evrov za vse enako, vendar so hkrati na decembrski seji že sprejeli določilo LMŠ, SMC, SAB in SD, po katerem se bo obvezni pavšalni prispevek prvič uskladil (povečal) že v letu 2021, ko bo ta glede na predlog predvidoma tudi začel veljati.
Vzpostavljajo popoln monopol
Jelka Godec je na decembrski seji predstavila stališče poslanske skupine SDS. Opozorila je na številne pasti nedorečenega zakona in tudi na to, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne ukinja, temveč le prenaša. Prenašajo ga v monopolno zavarovalnico ZZZS. Da gre za novo obvezno dajatev, ki jo bomo plačevali vsi enako ne glede na socialni položaj, je potrdil tudi Aleš Šabeder, minister za zdravje. Hkrati je potrdil, da “ni dovolj varovalk za nemoteno vzdržno delovanje zdravstvenega sistema v državi”. Godčeva je ob tem spomnila, da se v Sloveniji srečujemo s številnimi težavami, ki jih je treba rešiti prej kot to, da prenašamo zdravstveno zavarovanje. To je zdaj prostovoljno, po novem bo obvezno.
Monopolna vloga ZZZS
V SDS se strinjajo, da je treba dodatno dopolnilno zavarovanje preoblikovati, “vendar je treba hkrati preoblikovati tudi način zavarovalništva, uveljaviti nujno potrebne spremembe v zdravstvenem sistemu, da bo ta lahko delovalo“, je v imenu poslanske skupine decembra dejala Jelka Godec. Opozorila je, da je eden ključnih vzrokov za nered v zdravstvenem sistemu monopolni zavarovalni sistem, kjer imamo eno zavarovalnico in hkrati preobsežno košarico pravic. ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev tako sam določa pogoje za plačevanje. Ob tem spomnimo na nedavne izjave Aleša Mikelna za Demokracijo, ko je dejal, da skupščina ZZZS samovoljno oziroma povsem samostojno določi, koliko cene posamezne zdravstvene storitve bo plačal ZZZS in koliko zdajšnje dopolnilne zavarovalnice. Na to, da je prostovoljno dodatno zavarovanje tudi zdaj pod taktirko ZZZS, je spomnila tudi Godčeva.
Dodaten klin, ki bo zrušil sistem
Ob vsem tem je tudi jasno, da obvezni pavšalni znesek na posameznika ne bo 29 evrov. V povezavi s tem predlogom se je že oglasil ZZZS, kjer so zapisali, da je to premalo, da bodo tudi oni imeli dodatne stroške, povezane s tem, pojavlja se že znesek med 32 in 33 evrov mesečno. Nadalje so tudi v ZZZS opozorili, da so spremembe zakona nesistemske, nejasne, strokovno niso utemeljene in podobno. Glede na to to, naj bi spremembe začele veljati leta 2021, se bodo stroški zdravljenja hitro starajoče se slovenske družbe še povečali. Ob vsem tem naj bi prišlo do 70 milijonov evrov izpada prihodka oziroma primanjkljaja. Godčeva je tudi opozorila, da bodo nekateri že pred tem tudi nehali plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in to predvsem mladi. Ocenila je, da bo zavarovalnica že v letu 2020 imela okoli 150 milijonov evrov primanjkljaja, kar pomeni, da bodo spremembe, kot jih nameravajo potrdili v vladnih strankah, le dodaten klin v zdravstveni sistem v državi.
Vida Kocjan