Zakaj bi morali namesto trgovcev bojkotirati vlado

Datum:

Na Hrvaškem bo v petek nov množični bojkot trgovin, so sporočili s potrošniške platforme Halo, inspektore. Po uspehu prvega bojkota, zaradi katerega je bil promet hrvaških trgovin minuli petek za polovico manjši, so bojkot trgovin za petek napovedali tudi v Bosni in Hercegovini, pozive k bojkotu pa je slišati tudi v Sloveniji, poroča STA. Kaj je za pozivi k slovenskemu bojkotu, oz. kdo je kriv za visoke cene v Sloveniji?

Prvi množični bojkot trgovin na Hrvaškem zaradi visokih cen je organizirala hrvaška platforma Halo, inspektore. Promet v trgovinah na drobno je bil v primerjavi s petkom pred bojkotom za 53 odstotkov manjši, izdali pa so za 44 odstotkov manj davčno potrjenih računov. Promet v vseh dejavnostih je bil manjši za 29 odstotkov, število računov pa za 36 odstotkov. Trgovine po državi so bile kljub posebnim akcijam in popustom na ta dan prazne, veliko Hrvatov pa se je odločilo, da tudi sobotne nakupe opravijo drugje. Po poročanju hrvaških medijev so se številni odpravili v Slovenijo in Italijo, nekateri med njimi pa so medijem posredovali tudi fotografije računov, ki pričajo o nižjih cenah.

Zdaj pa naj bi se podobne akcije pripravljale še drugod po republikah bivše Jugoslavije – tudi v Sloveniji.

Za inflacijo v Sloveniji niso krivi trgovci

V Sloveniji pa bi tak bojkot bil podoben ljudskemu sovraštvu proti zdravnikom, proti katerim vlada bije sveto razrednobojno vojno. Za težave zdravstva niso krivi zdravniki, prav tako za visoke cene v slovenskih trgovinah niso krivi trgovci, ki se le prebijajo skozi množico davčnih in birokratskih ovir, ki jim jih je pod noge postavila vlada.

Foto: STA

Lani smo poročali, da je slovenska inflacija (ne le v trgovinski branži, ki je sicer najbolj na udaru) daleč nad ravnjo povprečne v državah EU (nekaj časa smo bili celo rekorderji po stopnji inflacije). Letna raven inflacije je v Sloveniji znašala 3,4 odstotka, kar je precej višje od evrskega območja, ki je imelo povprečno inflacijo 2,4 odstotka. Da je prišlo do inflacije, pa seveda niso krivi trgovci, ki bi se kartelno dogovarjali o cenah posameznih izdelkov – saj jih je dovolj, da si lahko konkurirajo na trgu – ampak dejstvo, da je glavni poganjalec inflacije ravno vlada.

Kako vlada povzroča inflacijo?

Inflacija ni nov pojav. V bivši Jugoslaviji smo imeli inflacijo, podobno zgodnji nacistični Nemčiji, Madurovi Venezueli in afriškim diktatorskim državam, ko smo celo rezali ničle z bankovcev in jih tako naredili “konvertibilne”. Skoraj vedno je glavni ogenj inflacije prekomerna državna potrošnja, ki jo kuri natisnjen denar brez kritja v realnem sektorju.

Cene osnovnih živil letijo v nebo, Golobova vlada pa je brez učinkovite strategije za spopadanje z draginjo. (Foto: STA)

Pred štiridesetimi leti, v času, ko je zahod vodil dvojec Reagan-Thatcher, so se zahodne države soočale z visoko inflacijo, na katero so se odzvale predvsem tako, da so nižale davke in odpravile nepotrebno birokracijo. Tako so inflacijo uspešno zajezile pri samem viru.

Slovenska vlada povzroča inflacijo

Slovenija za razliko od zahodnih držav ogenj gasi z bencinom. Državna potrošnja je v času Golobove vlade eksplodirala, poganjali pa so jo vedno novi in novi davki. Zadnji davek na sladke pijače je recimo povsem neposredno poskrbel za to, da je pol litra priljubljenih kol (kokakola, pepsi kola) presegel magično mejo enega evra. Vlada je prav tako zvišala davek na kapitalske dobičke, davek na dohodke pravnih oseb in de facto uničila normirane espeje, ki so prej predstavljali velik del slovenskih delavcev, ki so kot intelektualci poslovali s tujimi podjetji.

Prav tako se vlada ni niti poskušala spopasti z birokratskim strojem – še več, vedno znova predstavlja še več predpisov, ki tujcem otežujejo nastop na kartelno razdeljenem trgu. Pred kratkim je vlada celo navijala za ponovni državni odkup Mercatorja, pa tudi za to, da Mercator dodatno monopolizira trg z nakupom (prav tako na pol propadlega) Tuša. Pri tem se vlada aktivno bori za to, da trgovine Tuš ne bi prevzel nemški trgovec Rewe, se pravi, da se bori za ohranjanje trenutnih monopolov.

Na drugi strani vlada v sistem neprestano črpa nov denar, ki ga dobiva s pomočjo dodatnega zadolževanja: tako so pred kratkim “nagradili” javne uslužbence z novo davčno reformo, ki v resnici ni javna reforma, ampak ad hoc povišanje plač v skupnem letnem znesku milijarde evrov. Seveda povsem brez kritja v zasebnem sektorju. Ljudje v zasebnem sektorju bodo še vedno služili veliko manj, a jih bo hkrati z javnimi uslužbenci po inerciji odneslo v inflacijsko spiralo, kjer bomo zaradi dodatnega (nenaravnega) trošenja dolgoročno vsi revnejši.

Foto: STA

Protest naj bo na Gregorčičevi

Protest proti trgovcem v obliki bojkota bi torej bil v Sloveniji povsem zgrešen. Pravi protest bi moral biti proti vladi, ki je inflacijo (eno najvišjih v EU) pomagala sama povzročiti. Trgovci so – prav tako kot potrošniki – le žrtve socialistične vlade. To konec koncev dokazujejo tudi njihove bilance, saj so njihove marže izredno nizke, kljub podražitvam. Kakršenkoli protest bi torej moral biti protest proti resničnim krivcem – proti vladi Roberta Goloba. Namesto bojkota lahko levo vlado prisilimo, da odstopi, in gremo zopet na volitve preverit, kaj si želijo potrošniki.

 

Odgovor Zveze potrošnikov Slovenije na naslednje novinarsko vprašanje: “STA poroča, da se tudi v Sloveniji pripravlja akcija proti trgovcem, katere potrošniki krivijo zaredi visokih cen in posledične inflacije. Jih v tej nameri podpirate oz. ali menite, da je za inflacijo odgovorna tudi vladna politika?” 

Naraščajoči stroški osnovnih izdelkov so vsekakor pereč problem, zato preglednost in sledenje cen še nikoli nista bila tako pomembna kot zdaj. Slovenci smo imeli ob prehodu na evro odličen projekt spremljanja cen, ki ga je podpirala država, izvajala pa ZPS. ZPS je v okviru projekta Precenimo cene med 2008 in 2010 v Sloveniji izvedla 35 popisov cen, 19 testov, večinoma prehranskih izdelkov (ob vsakem popisu smo preveril približno 2.000 podatkov o cenah izdelkov oz. storitev). Takrat smo dokazali, da lahko ob ustrezni podpori odgovornih z neformalnim nadziranjem cen neposredno prispevamo k umiritvi in celo nižanju cen na našem trgu. Za doseganje dolgoročnih rezultatov bi spremljanje cen in preverjanje kakovosti izdelkov moralo postati trajna aktivnost, podprta s proračunskimi sredstvi.

Redno neodvisno spremljanje cen v povezavi s preverjanjem kakovosti izdelkov je pomembna informacija za odločanje potrošnikov in je hkrati tudi neformalni pritisk na trgovce in na daljše časovno obdobje omogoča tudi spremljanje rasti cen in takojšen odziv na to. Žal zdaj trgovci s številnimi nepreglednimi akcijami ustvarjajo vtis ugodnih nakupov in vsak zase trdijo , da so najcenejši, potrošniki pa nimajo dovolj neodvisnih informacij za informirano odločanje.

Potrošnikom se danes nalaga vedno več nalog, biti potrošnikov postaja služba za polni delovni čas. Ti morajo danes biti od strokovnjaki za vsakodnevne nakupe, preverjati skrčflacijo (ko se teža izdelka skrči, ali in njihova sestava poslabša), detektivi pri preverjanju bančne spletnih bančnih prevar storitve do pri spremljanju cen izdelkov,.

Bojkoti so legitimen in glasen odraz nezadovoljstva. Bojkotiranje nepotrebnih nakupov lahko trgovcem na drobno pošlje močno sporočilo o pomenu cenovne dostopnosti in poštenih cen. Zagotovo je prav, da potrošniki na ustrezne načine izrazijo nezadovoljstvo, konec koncev imajo prav oni imajo moč, da se odločijo, komu in za kaj bodo namenili svoj denar.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Ekskluzivno] To je sodnik, ki je obsodil štiri policiste, ker so krotili nasilne proteste

Ljubljansko okrajno sodišče je obsodilo štiri policiste, ki so...

[Anketa] Močna večina za vpis v ustavo – da je mati ženska in oče moški

Pojavljajo se predlogi, da bi v najvišji zakon v...

Trumpova doktrina?

Obstaja več načinov, kako razmišljati o zunanji politiki predsednikov...