Zakaj KPK ni mogla do nekaterih dokumentov in pričanj v preiskavi nakupa sodne stavbe?
Stavba na Litijski 51, ki je davkoplačevalce stala 6.5 milijona evrov.
Datum:
Predviden čas branja: 4 min.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi prijave z začetka prejšnjega leta pričela postopek predhodnega preizkusa suma kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nakupu sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Iz prijave so izhajali tudi očitki o vpletenosti politične stranke Socialni demokrati v predmetni nakup, v zvezi s tem pa je bil posebej izpostavljen tedanji glavni tajnik SD Klemen Žibert. Žibert je po izbruhu afere, skupaj s tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in praktično celotnim vodstvom Socialnih demokratov, odstopil s položaja. Prijavo na KPK bi naj posredovala kar Švarc Pipanova sama kot poskus preusmeritve pozornosti in odgovornosti pri tej aferi.
KPK je po pregledu obsežne dokumentacije v svojih ugotovitvah, ki jih je objavila včeraj, torej nekaj več kot leto dni po izvedbi nakupa stavbe, navedla ključne točke procesa nakupa stave na Litijski 51 v Ljubljani. Že uvodoma navede, da je tedanja ministrica za pravosodje Švarc Pipanova 7. 2. 2023 podpisala Sklep o potrditvi načrta aktivnosti na proračunski postavki “investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov” za leto 2023, v katerega nakup poslovnih prostorov za potrebe sodišč na območju Ljubljane ni bil vključen.
Je pa res, kot izhaja iz naših že objavljenih podatkov, da je aktivnosti za nakup stavbe v Ljubljani Švarc Pipanova v tistem času aktivno vodila in o tem celo obveščala predsednika vlade Roberta Goloba. V tistem času je Švarc Pipanova celo predlagala spremembe Zakona o upravnem sporu in pri tem prav tako ni navedla potreb po prostorih, kljub temu, da je bilo v skladu s spremembami zakona načrtovanih več deset novih zaposlitev. Očitno je šlo za namerni spregled prostorskih potreb za novozaposlene s strani Švarc Pipanove, ki pa je Roberta Goloba obvestila o svojem interesu za stavbo podjetja IMP, d.d. ob Dunajski cesti v Ljubljani. Lastnik podjetja IMP, d.d. pa ni nihče drug kot Stojan Nikolič, tesno povezan s stranko SD.
KPK je izpostavila tudi odločitev Švarc Pipanove, da se je odpovedala dragemu, skoraj 200 milijonov vrednemu projektu nove sodne stavbe, in da je pristopila k reševanju prostorske problematike v Ljubljani po drugem scenariju, po katerem naj bi bili stroški teh investicij bistveno nižji, pri čemer se je Švarc Pipanova zavedala, da za ta scenarij v proračunu nima sredstev. KPK je v ugotovitvenem poročilu podrobno opisala nekaj ključnih dogodkov usodnega decembra 2023, ko sta Švarc Pipanova in finančni minister Klemen Boštjančič usklajevala potrebna sredstva za nakup stavbe.
O pritiskih, grožnjah in šikaniranjih notranje revizorke in uslužbencev ministrstva KPK obvestil policijo in inšpektorat
Iz kronologije dogodkov, opisanih v ugotovitvenem poročilu, podobno kot je to ugotovila že notranja revizija pod peresom Suzane Hötzl, so zaposleni na Ministrstvu za pravosodje izvrševali s strani vodstva Ministrstva za pravosodje in vodstva Ministrstva za finance določene naloge, pri čemer so, kot je razvidno iz poročila, sredi meseca decembra 2023 ustavili vse aktivnosti. A sta Švarc Pipanova in finančni minister Boštjančič očitno namero za nakup stavbe kljub vsemu držala trdno v svojih rokah in jo na koncu, ob podpori predsednika vlade Goloba, tudi izpeljala.
V poročilu so podrobno predstavili tudi vlogo in aktivnosti državnih sekretark Ministrstva za finance Gordane Pipan in Saše Jazbec, ene od nesojenih kandidatk za guvernerko Banke Slovenije. Iz predstavljene korespondence jasno izhaja, da so se odgovorne osebe, vključno z obema ministroma – Švarc Pipanovo ter Boštjančičem – ter državnimi sekretarji, dogovorili in izvedli vse potrebne aktivnosti za izvedbo nakupa stavbe. Hitenje odločevalcev se je izkazalo tudi skozi ugotovitveno poročilo KPK, ki je opozorilo na koruptivna tveganja pri takšnem ravnanju. Sploh zato, ker za nakup stavbe ni bilo vse do konca leta 2023 zagotovljenih sredstev. Le-ta je šele konec leta, zavestno z grobo kršitvijo Zakona o javnih financah, zagotovil finančni minister Boštjančič iz proračunske rezerve.
Švarc Pipanova je bila očitno tudi seznanjena z vsemi aktivnostmi oziroma jih je naročala, prav tako je bilo finančno ministrstvo pravočasno in dovolj seznanjeno glede teh aktivnosti. Švarc Pipanova je tudi imenovala komisijo za pregled investicijske dokumentacije, ki jo je na koncu sama podpisala, prav tako je po prerazporeditvi sredstev in sprejetih sklepih vlade (kjer sta sodelovala in potrjevala tudi Švarc Pipanova in Boštjančič) podpisala kupoprodajno pogodbo v višini skoraj 7,7 milijona evrov.
Nekaterih dokumentov niso mogli pridobiti?
Prejeli smo informacijo, da KPK pri izvedbi preiskave ni zaslišala ali poskušala pridobiti kakršnihkoli informacij in dokumentov ne od uslužbencev Ministrstva za pravosodje ne uslužbencev Ministrstva za finance, saj mestoma v svojem poročilu celo omenjajo, da določenih dokumentov niso uspeli pridobiti. Kar je za tako izstopajočo zadevo več kot nenavadno. Naši viri pa pravijo, da so imeli možnost poročanja o zadevi le tisti, ki niso sodelovali v procesnih aktivnostih nakupa stavbe na Litijski 51 in ki jih je določila pravosodna ministrica Andreja Katič.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič (Foto: Bobo)