Dolino reke Rio Grande, ki leži ob meji z Mehiko, že dolgo časa obvladujejo demokrati, saj tam živi večinoma hispanska populacija, ki je zgodovinsko bolj naklonjena tej stranki. Med volitvami leta 2020 je prišlo do nenavadnega obrata, saj je Trump osvojil okrožje Zapata, kar je presenetilo analitike. Letos pa so rezultati še bolj presenetljivi – Trump je zmagal v vseh osmih okrožjih vzdolž te 400 milj dolge meje, od Zaliva Mehike do regije Big Bend, kar je pokazatelj precejšnjega premika v politični naklonjenosti prebivalcev te regije.
Ena najbolj presenetljivih sprememb pa se je zgodila v okrožju Starr, ki je več kot 95 % hispansko; leta 2016 je Trump v tem okrožju izgubil s 60 % razlike, letos pa je zmagal za 16 %.
Ta presenetljivi zasuk so mediji in demokratski analitiki večinoma ignorirali ali pa so ga pojasnjevali s trditvami o predsodkih in nerazumevanju med latino volivci. Demokrati so predvidevali, da bo večina hispanskih volivcev nasprotovala Donaldu Trumpu zaradi njegove protimigracijske retorike in politik, kot je gradnja zidu na meji z Mehiko.
Vendar pa so mnogi volivci očitno nezadovoljni z nenehnimi migracijami in posledicami, ki jih imajo odprte meje na njihovo vsakdanje življenje. Tudi hispanski volivci v okrožjih, oddaljenih od meje, kot je okrožje Passaic v New Jerseyju, kažejo podporo Trumpu; Hillary Clinton je to okrožje osvojila z 32 % prednosti, Biden pa s 17 %, medtem ko Trump letos vodi s 3 %.
Tudi priseljenci cenijo gospodarsko stabilnost in nizko stopnjo kriminala
Analitiki so pogosto preveč osredotočeni na identitetno politiko in zanemarjajo gospodarska in socialna vprašanja, ki so ključna za volivce. Latino volivci, tako kot večina Američanov, cenijo gospodarsko stabilnost, nizko stopnjo kriminala in spoštovanje zakonov. Mnogi izmed njih se tudi bojijo, da bi socializem, ki so ga doživeli v svojih državah, prišel tudi v Ameriko, zato so se v zadnjih letih bolj nagibali k republikancem.
Večja podpora Trumpu tudi s strani temnopoltih in domorodcev
Analitiki in politični komentatorji v medijih, kot sta CNN in MSNBC, so dogodek pojasnili s trditvami o “rasizmu” in “seksizmu” med latinskoameriškimi volivci, namesto da bi priznali težave demokratov v odnosu do ključnih političnih vprašanj. To vključuje tudi očitke, da so Američani nagnjeni k diskriminaciji, čeprav so volitve pokazale povečano podporo Trumpu celo med temnopoltimi in domorodnimi prebivalci. Demokrati so tako po poročanju Daily Wire izgubili stik z volivci in preveč stavijo na identitetno politiko, kar jih vse bolj oddaljuje od resničnih težav Američanov.
In čeprav se politično okolje v ZDA zdi drugačno od slovenskega, so določene vzporednice očitne tudi pri nas, predvsem pri vprašanjih migracij, gospodarstva in politične polarizacije, pri tem pa je vprašanje, ali se bo ta trend preselil tudi k nam?
Sara Kovač