Ali Slovenke in Slovenci res menijo, da so za težave, s katerimi se srečujejo pacienti, ki sicer redno prispevajo zahtevani znesek v blagajno ZZZS, odgovorni zdravniki? V sporazumu Fidesa in Vlade, podpisanim 10. januarja 2023, je v točki 1 zapisano – citiram: “Vlada izjavlja, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki.” Kdo je torej odgovoren za nered v našem zdravstvu?
Velikemu delu ljudi ni jasno, zakaj sedaj stavkajo zdravniki. Depolitizirani mediji menijo, da je stavka neupravičena, da so zdravniki plačani dobro. Ob tem navajajo in manipulirajo z zneski, ki niso plače, pač pa plačilo za redno delo in dodatno plačilo za veliko število ur zaradi dežurstev, pripravljenosti, dodatnega dela v ambulantah itd. Pri tem je treba opozoriti na to, da so številni dodatki in dobro plačilo za delo izven rednega delovnega časa uzakonjeni in posledica objektivno nizkih plač za redno delo. To je anomalija, za katero je odgovorna leva politika, ki še vedno deluje na principu enakih želodcev. Ob tem je moje osebno mnenje, da je redno delo izjemno podcenjeno v primerjavi z dežurstvi. Prav tako se med dodatki za pogoje dela najdejo taki, ki jih v svetu že zdavnaj ni! (Sevanje na nekaterih deloviščih, kot je opredeljeno pri nas.)
Sicer so plače zdravnikov specialistov od poznih 90. let, ko je bilo po stavki dogovorjeno razmerje med povprečno plačo v Sloveniji in plačo zdravnika specialista 1 : 3, sedaj padle na razmerje 1 : 2! Vse to je povezano s kolektivnimi pogodbami v javnem sektorju in t. i. stebri ter posameznimi popravki v teku časa. Ob tem imamo sedaj anomalijo glede na to, koliko let študija in dela je potrebnega, da zdravnik postane specialist in kakšna je sedaj njegova osnovna plača v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju. Vlada je tako podpisala dva sporazuma s Fidesom. Prvega, 17. 10. 2022, da bo do 1. 4. 2023 oblikovala ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in ga do 1. 6. 2023 vložila v parlamentarno proceduro. V drugem podpisanem sporazumu z dne 10. 1. 2023 je v 2. členu zapisano, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki.
Ne predstavljam si, kaj je razmišljala vlada, kako bo rešila zahteve Fidesa ob veljavni zakonodaji. Sedaj so izplačila zdravnikom odvisna od “sivih las” in prebitih ur na delu in ne od obsega in uspešnosti pri delu. Kot povsod v javnem sektorju. V zakonodaji nimamo urejenega vodenja in odgovornosti vodstev zdravstvenih zavodov, ni odgovornosti članov svetov zdravstvenih zavodov. Imamo ZZZS s skupščino, v kateri sodelujejo celo dobavitelji. ZZZS določa cene zdravstvenih storitev in pri tem imamo cene, ki se izvajalcem izplačajo in take, ki se ne izplačajo. Ali je to normalno? Ob ohranjeni ideologiji preteklosti so spremembe očitno nemogoče. Vendar razmišljanje o tem ni bila naloga Fidesa.
Prepričan sem, da je vlada v sedanji sestavi ob podpisu sporazuma, o katerem je bil brez dvoma seznanjen tudi predsednik vlade, razmišljala, »da jih bomo že kako žejne prepeljali čez vodo«. Če ne drugače, z diskreditacijami in s tem obračanjem javnega mnenja proti zdravnikom. To se sedaj tudi dogaja in vodi v zlom javnega zdravstva. Povsod v EU so se reform lotili s pogovori in ukrepi, če jih niso mogli rešiti v nekaj mesecih.
Ob tem je treba zapisati, da so med zdravniki posamezniki, ki se znajdejo v neredu in verjetno tudi goljufajo. Če se to dogaja v javnem sektorju, so za to odgovorni vodje oddelkov in direktorji. Vendar do sedaj, razen na Ortopedski kliniki V UKC LJ, ni znanih podatkov, da bi bile obilice ur obračunane napačno oziroma s potvarjanjem prisotnosti. Tudi MZ, kot vem, do sedaj še ni opravilo upravnega nadzora v tem smislu. Zakaj ne?
Prav tako je nemoralno, če nekdo stavka, istočasno pa dela pri koncesionarju ali pri zasebniku ali v drugem javnem zavodu. To ni dobra legitimacija za Fides in ne za Zdravniško zbornico, če zdravnik slučajno ni član Fidesa!
Kljub temu je na mestu ugotovitev, da velika večina, od mladih do najstarejših zdravnikov, dela dobro in tudi v času stavke nudi pacientom vse nujno in potrebno. Govoriti, kot govori vlada, da se bodo podaljšale čakalne dobe, je navadno sprenevedanje, kajti čakalne dobe se brez stavk stalno podaljšujejo. Če se zatika pri administrativnih zadevah, kot je podaljševanje vozniških dovoljenj za invalide, je to le znak naše birokratske države. Ali ne bi morda vlada lahko sprejela odlok o začasnem podaljšanju veljavnosti teh dovoljenj?
V zvezi s sporočanjem o delu zdravnikov v t. i. “depolitiziranih medijih” in nekaterih zasebnih medijih ni doslej nič povedanega o tem, kaj otežuje delo zdravnikov in posledično težave pacientom. Vse se z namenom osredotoča le na nezadovoljstvo zdravnikov s plačami. Glede na osnovne plače je nezadovoljstvo upravičeno, še posebej, ker mediji stalno zavajajo javnost s podatki o izplačilih in ob tem ne navajajo število opravljenih ur. Če bodo zdravniki zdržali pri svoji zahtevi in pri preklicu soglasja k delu preko 48 ur, se bo pokazalo izjemno pomanjkanje zdravnikov. Prav zanimivo bo, kaj bodo tedaj pisali mediji. Verjetno bodo prenehali pisati o urah, pisali bodo, da so zdravniki grdi, neetični, ker ne želijo delati, kolikor je potrebno za delo v urgentnih enotah, ambulantah, dežurstvih …
Dolgo se o stavki zdravnikov ni govorilo o podpisanih sporazumih z vlado, v katerih se je vlada, kot sem že zapisal, obvezala, kaj bo storila do 1. 6. 2023. Sedaj so priznali, da tega niso realizirali. Ob tem so začeli govoriti o neetičnosti stavke! Predsednik vlade je celo izjavil, da tega niso realizirali, ker ob poplavah in ogromni škodi ni bilo finančnih možnosti. Kdaj je bila poplava in do kdaj se je vlada zavezala, da bo vložila predlog v parlament? Oprostite, spet laži!
In sedaj k etiki. V Kodeksu medicinske deontologije je v 9. členu zapisano: “Zdravniki imajo pravico in dolžnost, da si preko svojih strokovnih in drugih organizacij prizadevajo za ustrezno vrednotenje svojega dela.“
Komisija RS za medicinsko etiko je zapisala, da sprejema pravico vseh poklicev do stavke. Vsak stavka ima svoj vzrok, je soočenje dveh neusklajenih partnerjev, od katerih vsak prevzema svoj del odgovornosti za njene posledice. Ob podpisanih in sklenjenih dogovorov se pričakuje, da se bodo spoštovali. Vsaka kasnejša verolomnost ene ali druge strani povzroči nov val nezadovoljstva in dolgoročno poglablja medsebojno nezaupanje. Pripisala je tudi, da je stavka zdravnikov in zobozdravnikov ob spoštovanju vseh stavkovnih pravil iz stališča etičnih vrednot za bolnike nekoristna, škodljiva, nepravična, v nasprotju z njihovo voljo in potrebami. Etično primerne so vse pobude zdravnikov in zaposlenih v zdravstvu za zmanjšanje ali odpravo čakalnih dob, do pravice dostopa do osebnega zdravnika, ob plačevanju v blagajno ZZZS, do enakega dostopa do zdravstvenih storitev tudi za prebivalce odmaknjenih področij itd. Vse te pobude skupaj s predlogi, kako urediti cene medicinskega materiala in tehnologije in s tem zmanjšati ali celo preprečevati korupcijo, so predstavniki zdravnikov že posredovali vladi oziroma ministrstvu za zdravje, žal brez kakršnih koli rezultatov.
Sploh pa je vprašljivo, da o etiki govori človek, ki je pred volitvami politične nasprotnike imenoval fašiste, ki je razlagal, do bo na volitvah za predsednico/predsednika preprečil zmago temnim silam.
Zaključim s citatom iz knjige Davida Zupančiča, dr. med., infektologa, ki je na 80. strani svoje knjige Življenje v sivi coni, v kateri je opisal stanje ob pandemiji covida-19 pri nas, zapisal: “Ob začetku pandemije si niti slučajno nisem predstavljal, da bo človeški faktor prispeval tako ogromen delež k problemu. Niti približno ni šlo le za zdravstveno krizo. Stopnjevanje nestrpnosti, gorečega nasprotovanja stroki in dobesedno neustavljivo širjenje dezinformacij. Javni napadi na zdravstveno osebje in epidemiologe so se stopnjevali sorazmerno s količino primerov covida. Kot, da bi pandemija virusne pljučnice sprožila sočasno epidemijo jeze in sovraštva. Morda tudi to vsaj do neke mere razumemo. Človek, ki je dovolj prepričljivo potisnjen v kot, lahko sčasoma izgubi svojo človečnost. Posledica je bilo žalostno razdvajanje v času, ko bi morali biti najbolj povezani.”
Sam dodajam, da to ni bilo refleksno zaradi potisnjenosti v kot, pač pa namenoma, izključno zaradi politične računice tedanje opozicije in njim naklonjenih medijev, da si na takšen neetičen način pridobijo ljudi, ki so bili stisnjeni v kot! In lahko se pogovarjamo o etičnosti Marcela Štefančiča in tistih, ki jih ne j… o več ter tistih, ki so bili za njimi!
Janez Remškar