Pogovarjali smo se z Žanom Mahničem, poslancem Slovenske demokratske stranke, ki ga v tem sklicu državnega zbora javnost najbolj pozna kot predsednika odbora za obrambo. Zdaj se poteguje za nov poslanski mandat.
Počasi se izteka mandat zdajšnjemu sklicu državnega zbora. Kako na splošno ocenjujete delovanje poslancev?
Težko je na splošno oceniti delovanje poslancev, saj se to razlikuje od poslanske skupine do poslanske skupine. Razlike med nami so velike, vidi se, kdo je vešč parlamentarizma in kdo ne. Tako je bila veliko razočaranje tega sklica državnega zbora Stranka modernega centra. Njeni poslanci so bili retorično šibki, večinoma so brali tisto, kar so jim napisali strokovni sodelavci v poslanski skupini. Če si za nekaj prepričan, da delaš in misliš prav, potem to govoriš na pamet. Nekateri med njimi do samega konca mandata niso poznali poslovnika državnega zbora, vključno z vodjo poslanske skupine SMC Simono Kustec Lipicer, ki je bila tudi sicer po mojem mnenju najslabša vodja poslanske skupine med vsemi strankami v državnem zboru. Prav tako sem bil razočaran nad poslansko skupino DeSUS. Čeprav so imeli 11 poslank in poslancev, je večinoma razpravljalo 5 istih poslancev, preostalih 6 je bilo tiho. Od razmeroma velike poslanske skupine bi zagotovo pričakoval več, ne le tega, da so glasovalni stroj. Glede na velikost tretje vladne poslanske skupine − Socialni demokrati − pa glede na njihovo delo v državnem zboru težko razumem, kako je mogoče, da v anketah kotirajo tako visoko. Nerad sicer ocenjujem delo svojih poslanskih kolegov, vendar lahko rečem, da je bilo to v tem mandatu zelo opazno. Sicer pa bi si želel, da bi bili koalicijski poslanci manj vezani na navodila strank in bi kdaj podprli tudi kakšen predlog opozicije, glede na to, da so bili številni predlogi, ki bi lahko splošno stanje v Sloveniji na različnih področjih obrnili v pravo smer.
Kaj pa lahko rečete o delovanju poslanske skupine SDS, ki ji pripadate?
Za poslansko skupino SDS, ki je delovala v tem sklicu državnega zbora, je tudi predsednik SDS Janez Janša dejal, da je bila to najkvalitetnejša poslanska skupina, odkar je SDS v parlamentu. S poslanskimi kolegi smo si razdelili področja in vsak se je svojemu področju maksimalno posvetil ter kompetentno na njem tudi deloval. Starejši poslanski kolegi so me kot mladega poslanca, ki je začel svoj prvi mandat, izredno lepo sprejeli, mi pomagali in tudi svetovali. Na tem mestu naj se jim zahvalim za njihovo pomoč in podporo. Posebej ponosen sem na poslanska kolega Jelko Godec in Anžeta Logarja, ki sta s svojima preiskovalnima komisijama naredila izredno delo za odkrivanje korupcije v zdravstvu in bančništvu. To, kar sta naredila, bi morali že zdavnaj narediti organi pregona in odgovorni bi danes že lahko bili za zapahi. Verjamem, da bomo vsi aktualni poslanci SDS še enkrat izvoljeni in da bomo imeli možnost naslednji mandat v koaliciji pokazati, da so rešitve, za katere smo se zavzemali v tem mandatu, prave.
Ali ste opazili kakšne pomanjkljivosti oz. omejitve, ki ne omogočajo polnega delovanja poslancev?
Problem našega državnega zbora je, da je relativno majhen (90 poslancev), kar pomeni, da mora biti vsak poslanec član treh ali tudi več delovnih teles. Težko se je osredotočiti in biti stoodstoten na vseh področjih, ker preprosto nimaš dovolj časa, da bi preučil vse gradivo, zakone ipd., in tudi ne dovolj znanja, da bi vsa področja poznal v podrobnosti. V tujih parlamentih se tega zavedajo in imajo poslanci zato možnost, da si izberejo ekipo, s katero skozi mandat sodelujejo. Na tem mestu pa bi se rad zahvalil za pomoč strokovnim sodelavcem poslanske skupine SDS v tem mandatu, ki so kvalitetno opravljali svoje delo. Vseeno pa bi si želel, da bi imel kot poslanec možnost, da si sam izberem asistenta, s katerim bi sodeloval v celotnem mandatu na področju strokovnega dela, prav tako pa bi mi lahko usklajeval in urejal aktivnosti v volilnem okraju. Če smo resen parlament, potem bi morali imeti to možnost, saj bi poslanci na ta način lahko v razpravah še bolj kvalitetno sodelovali, kar bi imelo tudi pozitivne učinke na sprejemanje zakonodaje, saj državni zbor ne bi smel biti samo glasovalni stroj, ki potrjuje predloge Vlade RS in zavrača predloge opozicije.
Kot po navadi se je tudi v tem mandatu pojavilo vprašanje o povečanju števila poslancev, predvsem s predstavniki narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije. Kako gledate na to?
Temu ostro nasprotujem. Nobena ekonomska skupnost po mojem osebnem prepričanju nima pravice dobiti takšnega statusa. In za to gre pri predstavnikih narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije – za ekonomske priseljence, ki si sedaj želijo svoje predstavnike v parlamentu. Da ne bo pomote – za večino sem prepričan, da si jih ne želi. Vsaj tako sklepam, ko se z njimi pogovarjam. Vendar pa obstajajo nekateri, ki si to želijo zaradi lastnih interesov ter verjetno tudi zaradi finančne in drugačne podpore s strani držav, ki bi jih rade Sloveniji vsilile kot manjšine. Slovenija je država, ki je nastala na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, zato mora biti središče slovenske države slovenski narod!
Predčasne volitve je povzročil odstop predsednika vlade Mira Cerarja. Kako ocenjujete delo te vlade?
Vlada Mira Cerarja je delovala v korist mafije, ki v resnici vodi to državo prek levih marionetnih vlad. Leta 2008 je bil glavna lutka te mafije Borut Pahor, potem je leta 2011 to postal Zoran Janković in kasneje Alenka Bratušek, leta 2014 je to vlogo prevzel Miro Cerar, sedaj pa stavijo na Dejana Židana in Marjana Šarca. Delovanje vlade Mira Cerarja v korist te mafije se odraža v korupciji na vseh ravneh – v zdravstvu, sodstvu, gospodarstvu, bančništvu in tudi drugje. Niso zbrali dovolj poguma, da bi se lotili resnih reform in državo pripravili na morebitno naslednjo krizo. Mladi se odseljujejo, plače tistih, ki imajo zaposlitve, pa so preveč obremenjene z davki in s prispevki. Vlada Mira Cerarja je ugotovila, da je na podeželju še nekaj denarja v rezervi, zato so začeli finančno izčrpavati še delovnega človeka na podeželju. Kmete so npr. Socialni demokrati obremenili s katastrskim dohodkom, kar bomo, če bo na volitvah zmagala SDS, ukinili. Ne pravim, da je v državi vse narobe, vendar pa bi bilo lahko v takšnih razmerah, kot so zdaj, bistveno bolje, če bi imeli desnosredinsko vlado, ki bi znala mafiji, ki to državo vodi v ozadju (v zadnjem času se bolj uporablja izraz globoka država), pristriči peruti in pomesti s korupcijo in z birokratsko navlako.
Kaj pa posamezne članice Cerarjeve koalicije?
Vsaka je delovala v svojo korist, državljani so jim bili španska vas, z izjemo prvorazrednih, za katere so tudi v tem mandatu lepo poskrbeli. Zanimivo jih je opazovati in poslušati sedaj, ko SMC govori, da je vse v najlepšem redu in da so prav oni najbolj zaslužni, da je država izšla iz krize, medtem ko se SD in DeSUS obnašata, kot da sploh ne bi bila v vladi. Vsaka koalicijska stranka je iskala možnosti in priložnosti, kako ohranjati status quo in zavirati prepotrebne spremembe v Sloveniji. Najbolj hinavski pa se mi zdijo Socialni demokrati, kajti ko poslušaš njihove izjave, imaš občutek, da so bili vsa zadnja leta v opoziciji in so čez noč dobili ideje, kaj je treba v državi storiti. Podobno je s stranko DeSUS, ki bi popravljala krivice upokojencem, čeprav jih v vsaki koaliciji, v kateri so, s svojim delovanjem ustvarjajo. V prvi Janševi vladi npr. so nasprotovali privatizaciji nekaterih državnih podjetij, med drugim Nove Ljubljanske banke, danes pa upokojenci plačujejo bančno luknjo in imajo zaradi tega nižje pokojnine. To je zame ustvarjanje krivic, sedaj pa bi jih isti ljudje odpravljali! Kar pa zadeva SMC, je stranka veliko razočaranje, če primerjaš njena dejanja s tistim, kar so obljubljali pred volitvami. Vsa štiri leta so delovali v nasprotju s svojima temeljnima načeloma, na kateri so stavili leta 2014 pred volitvami – poteptali so etiko in moralo.
Na zunanjepolitičnemu področju je bila polom nedvomno arbitraža. Ali je zunanji minister Karl Erjavec dobro opravil svoje delo (tudi v prejšnjih mandatih)?
Karl Erjavec je katastrofa za slovensko diplomacijo in zunanjo politiko, saj jo vodi neresno, neprofesionalno in v nasprotju z interesi Republike Slovenije. V bistvu na zunanjepolitičnem področju deluje točno tako, kot deluje za upokojence – v škodo. Slovenija je izgubila svojo kredibilnost med državami zahodnega sveta, ker se čedalje bolj naslanjamo na Rusijo in s tem posledično na Iran in Turčijo. V svojem mandatu je šel Erjavec že štirinajstkrat v Rusijo, nikoli pa ni šel v Združene države Amerike, saj ga Američani niti ne povabijo, ker je tam očitno “persona non grata”. Ne nasprotujem gospodarskemu sodelovanju z Rusijo, vendar sodelovati z njo tako tesno v času sankcij, ki so posledica ruske aneksije Krima in napada na vzhodni del Ukrajine, je približno tako kot to, ko so zaradi vlade, ki so jo vodili Socialni demokrati, v času najostrejših sankcij proti Iranu za potrebe njihove teroristične dejavnosti oprali milijardo evrov v NLB. Rusija ni ravno zgled demokratičnosti in svobode, mi pa imamo demokracijo in svobodo zapisano kot temeljno vrednoto. Ne glede na vse, kar lahko zaradi intenzivne ruske propagande slišimo o Združenih državah Amerike, je predsednik tam izvoljen na demokratičnih volitvah, zatiranja opozicije in ubijanja novinarjev ni, kot to počnejo v Rusiji. Je pa takšna zunanja politika posledica lobijev in nekaterih gospodarstvenikov, v katerih interesu deluje Karl Erjavec. Na prvem mestu med njimi je zagotovo Janez Škrabec.
Pomemben zaplet v arbitraži predstavlja tudi dogovarjanje slovenskih predstavnikov in prisluškovanje tem pogovorom. Kako kot obramboslovec vidite tako delovanje naših najvišjih predstavnikov?
Če je bilo to delovanje naklepno, potem lahko rečem, da je šlo za sabotažo in narodno izdajo. Če pa je bilo dejanje nenaklepno, pa govorimo o hudi malomarnosti in nevednosti. Na zaprti seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so nam predstavniki Slovenske obveščevalno-varnostne agencije povedali, da sta bila naša predstavnika seznanjena z varnostnimi postopki, dobila sta tudi sredstva za kriptirano komunikacijo, pa sta se kljub temu po navadni telefonski liniji pogovarjala o najbolj občutljivih stvareh glede arbitraže. Glede na to lahko rečem, da je bilo to dejanje očitno naklepno, vprašanje je le, kakšne koristi so vpleteni od tega imeli. Ne Sova ne policija nas kasneje nista obvestili, kako je bilo naprej s postopkom. Verjetno pa ima danes prav zaradi tega kdo kakšen vikend kje na hrvaški obali.
V tem mandatu ste zasedli tudi pomembno vlogo predsednika državnozborskega odbora za obrambo. Ali ste dosegli vse, kar ste si zadali na začetku?
Žal ne, ker kot opozicijski poslanec nisem imel moči in možnosti za to. Sem pa trdno prepričan, da če ne bi imeli tega odbora in SDS ne bi bila tista, ki je najglasneje opozarjala na stanje v Slovenski vojski, bi bila ta danes v še slabšem položaju, kot je. Moj cilj je bil izboljšati stanje v Slovenski vojski, vendar predsednik vlade Miro Cerar v odstopu za to ni imel posluha. Kar zadeva finance, je odgovornost na stranki SMC, saj imajo ministrstvo za finance in tudi položaj predsednika vlade. Da je Slovenska vojska v razsulu tudi v nefinančnem smislu, pa so odgovorni Socialni demokrati, ker so na ta resor postavili tako nekompetentno ministrico, kot je Andreja Katič. To je žal cena, ki jo sedaj Slovenska vojska plačuje, kajti Jan Škoberne je pač moral postati poslanec in zato je morala Andreja Katič oditi iz parlamenta na ministrstvo. Sicer pa vemo, kakšno je stanje v Slovenski vojski. Pripravljene imamo konkretne rešitve, tako da lahko tisto, kar smo si zadali v tem mandatu, dosežemo takoj na začetku prihodnjega.
Mandat je bil zaznamovan s številnimi problematikami na obrambno-varnostnemu področju. Leta 2015 nas je dosegla migrantska kriza. Ta čas znova narašča število ilegalnih prestopov meje. Kdo je za to odgovoren?
Odgovornost je izključno na dveh državah članicah Evropske unije in schengenskega območja, to sta Grčija in Slovenija. V teh dveh državah je schengen padel, saj sta levičarski vladi obeh držav migrante spustili v EU, ker nista zavarovali meja, kot je to storil npr. madžarski premier Viktor Orbán. V ihti po sledenju ideologiji multikulti in ugajanju Georgeu Sorosu, da bodo nevladne organizacije, ki podpirajo levičarske vlade, še naprej dobivale njegova sponzorska sredstva, sta Alexis Tsipras in Miro Cerar v EU spustila sto tisoče migrantov, med njimi tudi teroriste. Ti ljudje ne sodijo v EU, saj se ne bodo nikoli prilagodili našim vrednotam in kulturi. Kdor si želi propada evropskega kontinenta, potem bo na volitvah podprl SD, LMŠ, SMC, DeSUS ali Levico, kdor pa si želi zavarovanih meja, Slovenijo brez ilegalnih migrantov, kar je edini porok za varnost in obstoj slovenskega in tudi drugih evropskih narodov, pa bo na volitvah volil SDS.
Kako gledate na to, da je Slovenska vojska morala pomagati slovenski policiji na meji?
Kot rezultat nekritičnega in nepremišljenega dolgoletnega varčevanja na račun varnosti. Ne samo Slovensko vojsko, tudi policijo so preveč zapostavljali, predvsem v kadrovskem smislu. Če Slovenska vojska leta 2015 ne bi prišla na pomoč policiji, ta sama ne bi zmogla obvladovati migrantskega vala. Še Slovenska vojska je bila zaradi hude kadrovske podhranjenosti takrat na robu svojih močmi, tako da smo lahko resnično veseli, da jim je kljub vsemu uspelo nekako usmerjati migrantski val proti Avstriji, ne da bi ljudje občutili kakšne hujše posledice v tistem trenutku. Žal pa zaradi podivjanih islamskih skrajnežev, ki so jih levičarji spustili v Slovenijo in jim dovolili prečkati naše ozemlje, zdaj hujše posledice čutijo marsikje drugje v Evropi. Zato bo nujno treba kadrovsko in materialno okrepiti tako policijo kot Slovensko vojsko, da bomo lahko v prihodnje meje zavarovali tako, da nobenega ilegalnega migranta ne bomo spustili v državo.
Drugi večji problem, ki resnici na ljubo že dalj časa pesti SV, je pomanjkanje kadrov. To je bilo najbolj razvidno pri upadu stalne sestave, slabem zanimanju mladine za vstop v vojaške vrste, kar je bilo vidno tudi pri neuspešnem testiranju bataljonske bojne skupine kot nedavni aktivaciji prostovoljne rezerve. Koliko je za to odgovorna Cerarjeva, koliko pa prejšnje vlade?
Prejšnje vlade so odgovorne v smislu zmanjševanja finančnih sredstev v času finančne krize. Največja odgovornost pa je zagotovo na vladi Mira Cerarja, ki kljub 5-odstotni gospodarski rasti Slovenski vojski ni namenila znatnejših finančnih sredstev, ki so osnova, da lahko vojsko sploh postavimo na noge in jo postavimo ob bok modernih vojska. S tega vidika je bila vlada Mira Cerarja grobar Slovenske vojske, saj so se ravno pod njo začele razmere drastično slabšati.
Proti koncu mandata se je Cerarjeva vlada odločila za nakup oklepnikov, pri čemer ni jasno, kje naj bi vzeli denar, ko ga še za plače in uniforme ni. Ali se vam izbira nemško-nizozemskega vozila zdi primerna?
O teh vozilih se je na koncu poenotila vojaška stroka, zato je odbor za obrambo dal temu nakupu tudi pozitivno mnenje.
Med sejami vašega odbora je gotovo nepozabna seja maja lani, ko je prišlo do incidenta predsednika ZZB za vrednote NOB Tita Turnška zaradi debate o financiranju veteranskih organizacij. Kako gledate na ta dogodek?
Glede na to, da je privilegirani tovariš žalil poslance, ki se z njim niso strinjali, mi drugega, kot da ga pozovem, da zapusti dvorano, ni ostalo.
Kaj bi morala prihodnja vlada narediti na področju obrambno-varnostnega sistema?
Za Slovensko vojsko lahko rečem, da bi morali, če bi želeli urediti stanje, pripadnice in pripadnike Slovenske vojske takoj izvzeti iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, izhodišče za plače vojakov ter podčastnikov in častnikov bi morala biti povprečna bruto mesečna plača v Sloveniji, prav tako pa bi morali uvesti ugodnosti, ki bi Slovensko vojsko naredile za privlačnega delodajalca za mlade. Prav tako je eden od mogočih ukrepov tudi uvedba selektivnega služenja vojaškega roka po zgledu Švedske. Bistvo vsega pa je, da se čim prej začnemo približevati 2 odstotkoma BDP, ki ju bomo namenili za obrambo.
Ste tudi član odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Kako kot predsednik SDM vidite stanje današnje mladine?
Kot brezperspektivno, zaradi česar se 8.000 mladih, kar je skoraj polovica generacije, na leto odseli v tujino. Zato smo v našem podmladku pripravili sveženj ukrepov, da se stanje na mladinskem področju izboljša. Objavljen je na www.sdm.si.
Na letošnjih državnozborskih volitvah se boste znova potegovali za poslanski mandat. Zakaj ste se odločili za to?
Zaradi svojih aktivnosti v tem mandatu tako na lokalni kot na državni ravni. Za lokalno raven si želim, da se projekti, ki jih ta čas peljemo ali pa smo tik pred zaključkom, uspešno sklenejo. Za državno raven pa si želim, da se po zmagi SDS predlogi v obliki zakonov in priporočil, ki smo jih vlagali v državni zbor, v naslednjem mandatu, ko bomo vodili vlado, tudi sprejmejo. Najbolj pa si želim, da končno že izstavimo račun mafiji, ki to državo ropa že od njenega začetka, ter odgovorne za bančno luknjo in drugo korupcijo, predvsem v zdravstvu, prek učinkovitega sodstva, ki je prvi pogoj za normalno delovanje države in katerega bomo vzpostavili, pošljemo tja, kamor sodijo – v zapor.
Kako lahko poslanec pomaga svojemu volilnemu okraju?
Če se angažira, lahko marsikaj premakne v pozitivno smer. Osebno lahko rečem, da sem zadovoljen s svojim delom za volilni okraj, saj sem se angažiral na več področjih in izjemno podpiral lokalno okolje. Verjamem, da bodo to na volitvah potrdili tudi volivke in volivci. Eno od orodij poslanca za pomoč okraju so zagotovo poslanska vprašanja in pobude, vendar pa je prvi pogoj dobro sodelovanje z župani iz okraja, v katerem si bil izvoljen. Če želiš res nekaj doseči in premakniti, potem moraš skupaj z županom hoditi na sestanke, kakšnega ministra povabiti v svoj okraj, da si ogleda situacijo, in biti v stalnih stikih tako z ljudmi v lokalnem okolju kot s tistimi, ki so za projekte zadolženi na ministrstvih ipd. Lahko rečem, da imamo za vse pomembnejše infrastrukturne projekte v občinah Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri v državnem proračunu zagotovljena finančna sredstva, nekateri projekti se že izvajajo, drugi pa se bodo začeli v prihodnjem mandatu. V tem mandatu smo tako začeli z rekonstrukcijo cest Žiri–Rovte, Gorenja vas–Todraž in Podrošt–Sorica, zaradi zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu pa bomo v naslednjem mandatu lahko začeli graditi žirovsko obvoznico in rekonstruirali ceste Trebija–Sovodenj, Gorenja vas–Hotavlje in Lučine–Suhi Dol. Velik dosežek je, da nama je z županom občine Gorenja vas – Poljane uspelo, da imamo zagotovljenih 2,5 milijona evrov za protipoplavno varnost Poljan, za dodaten milijon še potekajo pogovori. Objekti nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh, katerih lastnik je Ministrstvo RS za obrambo, pa so bili izročeni v upravljanje občini. Zagotovo bosta zame v novem mandatu največji izziv protipoplavna varnost Selške doline in severna škofjeloška obvoznica v Selško dolino. Verjamem, da nam lahko uspe, če bo SDS vodila vlado.
Ste predsednik Slovenske demokratske mladine. Koliko članov SDM bo nastopilo na volitvah?
Kandidati, ki smo mlajši od 30 let, kar je zgornja starostna meja za SDM, smo štirje. Če bi stranka ponovila rezultat iz leta 2004 in bi bili v parlament izvoljeni poslanci iz okrajev, ki so bili tudi takrat, potem bi bili izvoljeni vsi štirje. Verjamem, da je to mogoče.
Kakšna bo vaša vloga v državnem zboru, če boste izvoljeni? Bi nadaljevali z delom v sedanjih odborih in komisijah?
Smer in cilje svojega delovanja, ki sem jih začrtal v tem mandatu, nameravam nadaljevati tudi v naslednjem. Zagotovo želim še naprej delovati na področju varnosti in obrambe ter se zavzemati za izboljšanje položaja mladih. Tu sem se nekako našel in v delu na teh področjih resnično uživam.
Biografija
Žan Mahnič se je rodil 12. januarja 1990 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Gorenji vasi, nato pa je obiskoval škofjeloško gimnazijo. Hkrati je obiskoval tudi glasbeno šolo v Škofji Loki, kjer se je učil igrati klavir in orgle. V zadnjem letniku gimnazije se je začel tudi družbeno udejstvovati kot član dijaške skupnosti.
Po opravljeni maturi se je vpisal na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kjer ta čas končuje študij obramboslovja. Na fakulteti je bil eno leto tudi član študentskega sveta. Leta 2008 je vstopil v SDS in postal aktivni član predvsem v sklopu Slovenske demokratske mladine. Že naslednje leto je bil izvoljen v izvršni odbor SDM.
Leta 2010 je bil izvoljen v občinski svet občine Gorenja vas – Poljane in leta 2013 je postal podpredsednik SDM. Naslednje leto je bil na državnozborskih volitvah prvič izvoljen za poslanca. Čeprav je bil v tem sklicu najmlajši poslanec, je postal predsednik odbora za obrambo ter član odborov za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot tudi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Leta 2015 je bil izvoljen za predsednika SDM. Na letošnjih državnozborskih volitvah je kandidat SDS v 1. volilni enoti, v okraju Škofja Loka II.
Klemen Kocjančič / Demokracija