Preseženost kapacitete slovenskih zaporov je že dlje časa problem, kmalu bo to očitno tudi v drugih institucijah. Uprava za izvrševanje kazenskih kazenskih sankcij se spopada predvsem z velikim porastom pripornikov, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Trenutno je v slovenskih zaporih zaprtih 1.789 oseb, od tega 850 tujcev. Povprečna zasedenost zaporov je bila januarja po poročanju RTVS 130-odstotna, danes je že višja.
Po podatkih URSIKS sta bila najbolj zasedena ljubljanski in mariborski zapor, prvi je bil skoraj 200-, drugi 170-odstotno zaseden, kažejo podatki uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Na dan 19. 2. 2024 je bilo v slovenskih zaporih zaprtih 1.789 oseb, od tega 850 tujcev.
Ker policija trdi, da je bila večina odpeljana v azilni dom oz. izpostavo, smo se obrnili na Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki so nas obvestili, da je bilo v azilnem domu na Viču na dan 9. 2. 2024 nastanjenih 436 oseb, v izpostavi azilnega doma v Logatcu pa 266 oseb. Glede na to, da je policija priznala, da je večina ilegalnih migrantov končala v azilnem domu in da je zasedenost azilnih izpostav precej manjša, je vprašanje, kje so ostali in ali je določen odstotek končal v durgih slovenskih zaporih. Zdi se, da problematika prezasedenosti ne velja samo za slovenske zapore, ampak tudi druge inštitucije.
Znižanje kazni kot eden od ukrepov?
URSIKS priznava, da je migrantska kriza v zadnjih mesecih ohromila zapore, zato po njihovi oceni razmere terjajo tudi dodatne sistemske ukrepe na ravni države. Razmišljajo celo o znižanju kazni kot enem od ukrepov, v postopku je novela, ki to predvideva. Ta vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora zaradi prezasedenosti in pomanjkanja pravosodnih policistov, poroča Siol. Novela predvideva tudi možnost predčasnega odpusta s prestajanja kazni šest mesecev pred iztekom kazni namesto treh mesecev, kot to določa veljavna zakonska določba.
Doslej so se s prezasedenostjo borili s premeščanjem, a tudi to več ne deluje, zato je bila z njihove strani podana pobuda sodiščem za transfer obsojenih tujcev v matično državo po uradni dolžnosti in brez soglasja obsojenca ter predloge za pogojni odpust po uradni dolžnosti za obsojence, ki za to izpolnjujejo formalne in materialne pogoje. Da pa je vse skupaj še bolj problematično, je dejstvo, da je bila Slovenija v preteklosti že obsojena zaradi neustreznih prostorskih razmer v ljubljanskem zaporu. V resnici so slovenski zapori v primerjavi z drugimi zapori na svetu pravi “hotel”, zapor bi namreč moral služiti kot opozorilo, da se zapornik tja ne bi želel vrniti. Kljub temu so bile zaradi pritožb izplačane odškodnine tudi v postopkih pred domačimi sodišči.
A. H.