“Dovolj imamo žigosanja tistih, ki delajo več, z “zaslužkarji” in “dvoživkami”. Več smo delali zato, ker smo želeli ohraniti visok nivo zdravstvenih storitev v Sloveniji,” so odločni zaposleni Splošne bolnišnice Izola.
V Splošni bolnišnici Izola so bili prvi mesec in pol od začetka zdravniške stavke nemoteno oskrbljeni vsi bolniki. Kljub stavki so vsi zdravniki še naprej opravljali svoje delo kot običajno. Zato, ker jim je mar za ljudi in ker želijo ohranjati visoko nivo zdravstvenih storitev. “Po 1. marcu, ko nas je večina umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo, ohranjanje visokega nivoja zdravstvenih storitev žal ne bo več mogoče,” so v javnem pismu zapisali zaposleni v SB Izola. Kot so v nadaljevanju navedli, po umiku soglasij svoje delo še naprej opravljajo strokovno in predano, v skladu s slovensko zakonodajo, evropsko direktivo in ugotovitvami ustavnega sodišča. Tedensko 40 ur rednega in 8 ur nadurnega dela.
Namen umika soglasij tako ni izsiljevanje za višje plače, temveč edini način, s katerim lahko opozorijo na to, da nas je premalo in da neurejenost razmer v slovenskem javnem zdravstvu vodi v njegov propad. “Tega prihodnjim generacijam ne privoščimo,” so odločni. Spodaj podpisani opozarjajo, da morajo v Avstriji zdravniki obvezno delati 40 ur na teden. Imajo tudi možnost, to je pravico, da delajo dodatnih 8 ur na teden, če se s tem strinjajo. To skupaj pomeni 48 ur. Več od tega po zakonu ne smejo delati. Vse to za približno trikratno slovensko zdravniško plačo. Odhodi slovenskih zdravnikov v avstrijske zdravstvene ustanove zato niso presenetljivi.
A vendar ni slišati, da bi Avstrija zaradi omejitve dela zdravnikov na 48 ur imela daljše čakalne dobe. Vemo pa, da ima Avstrija 5,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko ima Slovenija zgolj 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev. Tudi v Sloveniji so sprejeli evropske norme glede delovnega časa, da delajo 40 plus 8 ur na teden. Hkrati si želijo držati visok nivo zdravstvenih storitev. To je ob številu zdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, po katerem so nekje na repu OECD ali podobnih združenj, s katerimi se radi primerjamo, misija nemogoče. Za doseganje visokega nivoja zdravstvenih storitev ob razpoložljivem kadru so davno, v poznem večeru 2. tisočletja, začeli podpisovati soglasja za delo preko polnega delovnega časa (to je preko 16 ur, do 32 ur v kosu in preko 48 ur na teden) do kadrovske okrepitve zdravniških vrst.
Medicinske sestre so rekorderke v nadurah
To ne velja le za zdravnike, saj so tudi medicinske sestre rekorderke v nadurah in delu v turnusih. Vsi zdravstveni kadri delajo na etični pogon nadur. Medicinska znanost gre naprej in po etičnih načelih velja, da kar medicina zmore, mora tudi ponuditi. Nekoč se je srčni infarkt zdravil z večmesečnim počivanjem. “Nato smo iznašli trombolizo – dodatne aparature, zdravila, dodatne delovne ure zdravnikov, sester, strežnic … Nato je prišla žilna opornica – še več aparatur, zdravil, delovnih ur zdravnikov, sester in strežnic.” Dobrobit: bistveno hitrejša vrnitev bolnika v vsakdanje življenje, po možnosti s funkcionalno (ali minimalno okvarjeno) srčno mišico. Cena? Stroški aparatur, vgrajenih materialov in – delovne sile.
Vse to vodi v delo preko polnega delovnega časa vseh zdravstvenih delavcev, brez česar tako visok nivo zdravstvenih storitev ne bi bil dosegljiv. “Ob takšnem pomanjkanju kadra, kot ga imamo, gotovo ne. V 20-članskem zdravniškem kolektivu, ki dela redni program od ponedeljka do petka, ob tem pa skrbi za 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo (ponoči prisotna vsaj dva zdravnika, med vikendi in med 15. in 21. uro pa trije s še enim doma v pripravljenosti), pomeni striktno upoštevanje 48-urnega delovnega tedna sledeče: vsak zdravnik je dodatne tri dni v mesecu doma (kar prej ni bil). Pri 20 zdravnikih to pomeni 60 dni.”
Nadure delajo za ohranitev visokega nivoja slovenskega zdravstva
Delovnih dni v mesecu je 20 do 23, kar pomeni primanjkljaj treh zdravnikov na dan. Posledično vsak dan odpade ambulanta za 20 naročenih bolnikov in štiri naročene operacije. Urgentna ambulanta in vizita na oddelku namreč ne smeta odpasti. In to vsak delovni dan. “Dovolj imamo žigosanja tistih, ki delajo več, z “zaslužkarji” in “dvoživkami”. Več smo delali zato, ker smo želeli ohraniti visok nivo zdravstvenih storitev v Sloveniji.”
Poslano: Vlada RS, Ministrstvo za zdravje RS, mediji, Sindikat Fides, Zdravniška zbornica Slovenije
Seznam 46. podpisnikov (lastnoročni podpisi hranjeni na SB Izola):
Petra Adamič, Nataša Aleksovska, Borislav Blagojević, Milica Brašanac Ščekić, Nataša Černič Šuligoj, Sentilija Delalić, Aleksandra Domazetovska, Svjetlana Drljača, Sandra Dušić, Ivana Džimrić, Mladen Gasparini, Peter Golob, Jiri Hollan, David Hrovatin, Maja Ivartnik Merkač, Samo Jeverica, Stojan Kariž, Vanja Kaučič, Andreja Komac, Ingrid Kompara Volarič, Matjaž Križaj, Aleksandra Kuprešan, Jernej Legiša, Boštjan Lovšin, Srđan Lukić, Bojana Luštrek, Blanka Mahne, Tamara Marušič, Maja Mrevlje, Dimitar Najdenoski, Ivan Parać, Blaž Peček, Jernej Perger, Damjan Polh, Primož Praček, Nevena Rajačić, Simon Ralca, Gregor Ravnikar, Tinkara Ravnikar, Črtomir Seušek, Viviana Snoj, Vladimir Stanković, Alenka Stepišnik, Janka Šiftar, Marijan Šustar, Sandra Tušar, Biljana Živin Filipič
Domen Mezeg