“Namesto da bi obravnavo odškodninske tožbe Patria zoper Maslešo, Hrastarjevo, Štruklja, Klanjškovo in Žalikovo pristojni sami že zdavnaj prenesli/dodelili na neljubljansko, neokuženo sodišče, kjer ne bi ena kolegica z jutranje kave nosila drugi, bodo o tem odločali šele na našo zahtevo,” je na Twitterju zapisal prvak SDS Janez Janša.
Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da se sodni postopek proti sodnikom in tožilcem, ki so krivično sodili v zadevi Patria, s četrtka, 14. novembra, prestavi za nedoločen čas. Za to se je odločilo po tem, ko je Janša vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti in zatrdil, da obstaja povsem utemeljen dvom o nepristranskosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi česar je v celoti omajano zaupanje stranke v odločanje s strani tega sodišča.
Spomnimo. V Janševi tožbi, v kateri ta od toženih zahteva odškodnino v višini 900 tisoč evrov, sta se tako znašli avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, nekdanja državna tožilka Branka Zobec Hrastar in okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporno kazen obsodila Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Prav tako pa tudi višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je Janša označil za “škandal brez primere“.
Navedeni sodniki škodo povzročili namenoma
Janša je na podlagi 67. člena zakona o pravdnem postopku vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je očitno, da za to obstajajo tehtni razlogi. “Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče predmetna pravna zadeva, v kateri so tožene stranke tudi dva sodnika Vrhovnega sodišča RS, sodnik višjega sodišča in nekdanja sodnica okrajnega sodišča, vse v Ljubljani,” uvodoma izpostavlja Janša in zatrjuje, da je dejstvo, da so navedeni sodniki škodo povzročili namenoma, v spisu pa se nahajajo tudi dokazi o tem. “Kot dokaz je v spisu tudi izjava priče, da naj bi sodnik Višjega sodišča v Ljubljani, Štrukelj, dobil ‘ukaz z vrha’ in namenoma škodil tožniku v kazenskem postopku, kjer je sodil kot višji sodnik, kar je najmanj izpolnjen objektivni kriterij nepristranskosti sodišča, saj je podan povsem utemeljen dvom o nepristranskosti tega sodišča in je v celoti omajano zaupanje stranke v odločanje s strani tega sodišča.”
Najmanj podan dvom v nepristranskost vseh sodnikov
Prav tako je Janša v predlogu izpostavil prepričanje, da je izpolnjen subjektivni kriterij nepristranskosti, saj je povsem jasno, da se sodniki okrožnega sodišča, višjega sodišča in vrhovnega sodišča, ki so v isti zgradbi, dnevno srečujejo, pogovarjajo in se družijo tudi v jedilnici sodišča, zato je najmanj podan dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki naj bi sodili o odgovornosti njim višjih sodnikov.
“Glede na to, da je škoda nastala s protipravnim ravnanjem dolgoletnega sodnika krajevno pristojnega sodišča, ki je tožena stranka v tej zadevi, je prizadeta objektivna nepristranskost sodišča,” poudarja Janša in dodaja, da so iz tega razloga izpolnjeni vsi pogoji za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi. “Tožnik še navaja, da je v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 190/2016, Vrhovno sodišče RS s svojim sklepom št. IRI/2019 ugodilo predlogu za prenos krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na Višje sodišče v Mariboru, in to iz razlogov, ki zadevajo prav Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato je ta predlog utemeljen, o njem pa je potrebno odločiti pred izvedbo obravnave, ki je razpisana za dne 14. november 2019 ob 10.15.”
Slovensko sodstvo primerov, povezanih z zadevo Patria, nikakor ne zaključi. Ali zadevo zastarajo ali pa, ko pride na vrsto vprašanje odškodninske odgovornosti vpletenih v inscenirano afero, zadevo upočasnijo, saj se najbolj bojijo dne, ko bo treba plačati zapitek. Glede na to, da je bil tokrat narok preložen za nedoločen čas, se poraja vprašanje, kako dolgo bo vse skupaj še trajalo, da bodo odgovorni odgovarjali.
Hana Murn