Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je ob koncu javne razprave o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) v sporočilu za javnost zapisalo, da noveli ZZDej v celoti nasprotuje, vladi pa predlaga, da novelo v celoti umakne in temeljito premisli, kakšno prihodnost želi za slovensko javno zdravstvo.
Menijo, da se novela ne osredotoča na bolnike, temveč da omejuje svobodo dela in prosti čas zdravnikov ter se trudi ohranjati državne zdravstvene zavode na način, ki jih razviti svet ne pozna. “Prepričani smo, da bi se po takšni spremembi zakonodaje dostopnost do zdravstvenih storitev poslabšala,” so zapisali.
“Žalosti nas, da ljudje niso osrednji deležniki novele ZZDej. Novela ne govori o tem, kako jim omogočiti kakovostno, varno, strokovno in pravočasno oskrbo,” so uvodoma zapisali in dodali, da je zakonodajalec v tej noveli povsem zgrešil bistvo, saj da bi morali biti osrednji deležniki zdravstvenega sistema bolniki. Vsi prebivalci Slovenije prej ali slej potrebujemo zdravnika, in takrat nam ni pomembno, kje dobimo potrebno storitev oz. zdravstveno oskrbo. Še manj, kje in kako so zaposleni zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti ali kateri od drugih zdravstvenih sodelavcev, ki nam to oskrbo nudijo, pojasnjujejo.
Poudarjajo, da se celotna Evropa sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, kar vpliva tudi na Slovenijo, in da četudi bi vsi zdravniki in zdravstveni delavci v Sloveniji delali po svojih najboljših močeh, ne bi mogli zadovoljiti naraščajočih potreb prebivalstva. Zato ne razumejo, zakaj se dodatno omejuje dostopnost do zdravstvenih storitev. Slovensko zdravstveno združenje (SZZZZS) že petnajst let predlaga, da Slovenija uvede zdravstveni sistem, primerljiv tistim v zahodni Evropi, saj trenutni model državnih zavodov in omejen dostop ne moreta učinkovito rešiti težav.
Kot osnovo za delujoče zdravstvo vidijo:
- svobodno izbiro za bolnika – bolnik lahko prosto izbere, kje in kdo ga bo zdravil;
- svobodno izbiro zdravnika – kje, koliko in pod kakšnimi pogoji bo opravljal svoje delo;
- ukinitev dogovornega, plansko financiranega zdravstva, ki temelji na pavšalnih plačilih po programih, namesto na tem, kako varno in strokovno je bilo delo opravljeno;
- večjo konkurenco in s tem tudi svobodno izbiro zdravstvenih zavarovanj.
Odločevalce v državi pozivajo, naj še enkrat premislijo o svojih odločitvah glede javnega zdravstva, saj sistem ne bo zdržal novih neuspešnih “reševalnih” poskusov. Zaradi vedno težjih razmer so poleg zdravstvenih delavcev na meji zmogljivosti tudi bolniki. Spomin na koncept nacionalnega interesa v gospodarstvu po njihovem mnenju odpira vprašanja, ali je cilj postopnega uničevanja javnega zdravstva prav v tem, da bi omogočili prodajo državnih zavodov tujim zasebnim zainteresiranim po znižani ceni.
T. B.