Elon Musk si je z nedavno uspešno izstrelitvijo avtomobila v vesolje zagotovil precej pozitivne reklame. Odločen zagovornik prostega trga, ki pa ga kritiki obtožujejo, da na tihem sprejema državne subvencije. Musk je veliko pripomogel k naraščanju pomembnosti litija v gospodarstvu.
V začetku februarja je ameriško zasebno vesoljsko podjetje Space X izumitelja in lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska z vesoljskega izstrelišča Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi opravilo uspešno izstrelitev svoje doslej največje rakete Falcon Heavy. Raketa je ponesla v vesolje tovor, avtomobil roadster tesla, ki ga prav tako izdeluje Musk oziroma njegovo podjetje Tesla. Uspeh je bil še večji, ker je dvema od treh nosilnih raket po izstrelitvi uspelo varno pristati in ju bodo lahko znova uporabili pri naslednjih izstrelitvah, tretja pa je na žalost pri pristanku ostala brez goriva in je padla v morje.
Avto proti Soncu
Musk, ki zelo dobro pozna moč reklame, je za volan avtomobila, ki bo po odhodu Zemljine orbite poletel proti Soncu in se bo po pričakovanjih kakšno milijardo let vrtel okoli njega, posadil tudi lutko “Starman”, oblečeno v vesoljsko obleko, kakršno v Muskovem podjetju razvijajo za prihodnje posadke vesoljskih poletov in posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Seveda so na avtomobilu nameščene naprave, ki bodo pošiljale na Zemljo signale in posnetke z dolge poti − dokler bodo pač delovale baterije, ki jih je kakopak izdelalo Muskovo podjetje.
Izstrelitev rakete Falcon Heavy je bila torej skoraj stoodstoten uspeh, vendar pa ima Musk veliko večje ambicije, kot samo poslati avto v tirnico okoli Sonca.
Ambiciozni načrti Elona Muska
Lani septembra je Elon Musk med astronomsko konferenco v Adelajdi razkril ambiciozne načrte, da bi že v petih letih, do leta 2022 torej, dosegel Mars. Musk, čigar podjetje SpaceX sicer že oskrbuje Mednarodno vesoljsko postajo, si je zamislil medplanetarni transportni sistem, s katerim bi lahko na Mars pošiljali plovila s tovorom. Musk je napovedal, da je že prižgal zeleno luč za projekt in da podjetje SpaceX že gradi ta sistem. Po Muskovih predvidevanjih naj bi vesoljsko plovilo za ekspedicijo na Mars začeli graditi v šestih do devetih mesecih, ladja pa bi bila lahko izstreljena v petih letih. Po tem načrtu bi leta 2022 na Marsu pristali najmanj dve tovorni vesoljski plovili; glavni cilj te prve misije bi bil najti najboljši vir vode, ki naj bi jo uporabili tudi kot mogoči pogonski vir za rakete. Poleg tega bi ti dve plovili na Mars pripeljali opremo za proizvodnjo energije in za vzdrževanje za življenje potrebnega okolja ter drugo potrebno opremo za podporo prihodnjih misij. Dve leti pozneje pa naj bi na Mars že prispele štiri vesoljske ladje z ljudmi.
Prejšnjo jesen pa je Musk v Avstraliji, kakšnih dvesto kilometrov od Adelajde, priključil največjo litij-ionsko baterijo na svetu. Baterija je povezana z velikim poljem električnih vetrnic, hranila pa naj bi “rezervno” energijo za primer izpada. Po predvidevanjih bi takšna baterija lahko v primeru izpada za eno uro napajala 30 tisoč gospodinjstev.
Vzpon litija
Kot glavni vir energije pri vseh projektih, ki jih načrtuje Musk, so litij-ionske baterije: v raketah in vesoljskih postajah, ki jih načrtuje, v avtomobilih tesla, pri projektih graditve obnovljivih električnih virov in tudi kot viri, ki bi napajali človeške naselbine na drugih planetih. In s tem je nenadoma litij postal »mineral prihodnosti«. Litij je sicer najlažja kovina v periodnem sistemu in tudi najlažji trdi material. Do sedaj uporaba litija v komercialne namene ni bila posebno velika in je tudi precej omejena. Deloma gre to pripisati dejstvu, da je litij na odprtem zelo vnetljiv in ga je treba prevažati v posodah z oljem. Litij se v glavnem uporablja kot dodatek pri izdelavi posebnih stekel in keramike, kot dodatek k železnim, jeklenim ali aluminijevim leguram ali tudi kot litijevo mazivo. V omejenem obsegu, ker so raziskave litijeve uporabnosti na tem področju še v povojih, se uporablja tudi v medicini, v glavnem kot litijeve soli, ki se uporabljajo za “stabilizator razpoloženja” pri ljudeh, ki trpijo za različnimi psihičnimi motnjami. A kot rečeno, v zadnjih letih strmo narašča uporaba litijevih in litij-ionskih baterij in s tem pomembnost litija v gospodarstvu.
Muskova podjetja velik del litija za svoje potrebe dobivajo na svetovnem trgu ter iz manjših nahajališč v Kaliforniji in Nevadi. A decembra je Musk nenadoma obiskal Čile in menda navezal stike tudi z Bolivijo. Zaradi tega se je v poslovni skupnosti razširila novica, da se skuša Musk polastiti oziroma si vsaj zagotoviti predpravice za velika obstoječa in potencialna nahajališča litija v južnoameriških državah, kar bi mu seveda prineslo veliko prednost pred tekmeci in tudi velikanske dobičke. Ne smemo niti pozabiti, da je cena litija v zadnjih letih krepko narasla; tako je od leta 2004, ko je znašala 1.700 dolarjev za tono, zrasla na 9.000 dolarjev.
Ikona zagovornikov prostega trga
Musk je odločen zagovornik prostotržnega gospodarstva, nasprotuje vmešavanju države, regulacijam in državnim subvencijam ne le v gospodarstvu, pač pa tudi na področju znanosti. Kot drugi zagovorniki prostega trga je prepričan, in to svoje prepričanje pogosto tudi javno izpove, da so državne agencije, kot je na primer Nasa, obremenjene z rigidno birokracijo, s političnimi smernicami vladajoče opcije, ki protežira ali zatira projekte v skladu s svojo politično opredelitvijo, za nameček pa so še brez domišljije in nepripravljene na kakršnokoli tveganje. Zaradi tega so projekti, ki se jih loti država, veliko dražji (navsezadnje je nanje obešen še ves gromozanski državni aparat in številni politični priskledniki) in tudi njihova realizacija je počasnejša. Alternativa zasebne iniciative tudi v znanstvenih projektih, kot jo predstavlja on, je torej veliko uspešnejša, posledično prinaša tudi dobiček, iz katerega se financirajo naslednji projekti, in tako ne črpa denarja davkoplačevalcev. Zaradi tega svojega prepričanja in uspehov, ki jih dosega, je postal tako rekoč ikona zagovornikov prostega trga.
Musk sicer obtožbe, da dobiva subvencije, zavrača. Glede državnih naročil, recimo na področju obrambe ali vesoljskih poletov, pa pravi, da jih pač dobiva zato, ker njegova podjetja postavljajo konkurenčno ceno in sprejemljive roke ter zagotovila za izvedbo, se pravi, da so tržno ugodnejša za naročnika od tekmecev in zato dobijo posel. Kar pa se financiranja strank in visokih politikov tiče, pa pravi, da čeprav mu osebno to ni všeč, je realnost pač takšna, da politika vpliva na gospodarstvo. Zato mora pameten podjetnik financirati volilne kampanje in si s tem pridobiti »prijatelje, ki slišijo tvoj glas«. Tako tudi on financira obe glavni politični stranki, čeprav osebno ne pripada nobeni − demokrati so mu bliže na socialnem in okoljevarstvenem področju, republikanci pa na področju gospodarstva.
Elon Musk se je rodil 28. junija 1971 v Pretoriji v Južnoafriški republiki. Od dvanajstega leta se je ukvarjal z računalniškim programiranjem in kot sedemnajstletnik je odšel na šolanje najprej v Kanado, nato pa v ZDA. Ima diplomo iz poslovnih ved in drugo diplomo iz fizike. Leta 1995 je začel z doktorskim študijem, vendar ga je kmalu opustil, da bi se posvetil poslovni karieri. S sodelavci je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem računalniškega softvera, ter podjetje PayPal, ki se je ukvarjalo s finančnimi storitvami prek omrežja. Musk je do leta 2002 z dobičkom prodal svoje deleže v teh podjetjih in se posvetil podjetništvu na področju visoke tehnologije in varstva okolja. Ustanovil je vesoljsko podjetje SpaceX, podjetje Tesla, ki izdeluje med drugim električna vozila in SolarCity, družbo za izkoriščanje sončne energije. Je soustanovitelj OpenAI, raziskovalnega podjetja na področju umetne inteligence, in podjetja Neuralink, ki raziskuje nevrotehnologijo ter možnosti povezav med človekovimi možgani in računalnikom. Nedavno je ustanovil tudi podjetje Boring za graditev infrastrukture in vrtanje predorov. Musk zatrjuje, da je eden glavnih ciljev, ki si jih je zadal v okviru svojih podjetij, kolonizacija Marsa, da bi tako preprečil izumrtje človeštva zaradi morebitne globalne naravne katastrofe.
Musk je na svetovni lestvici bogatih, ki jo je objavila revija Forbes, na 53. mestu, njegovo premoženje je ocenjeno na približno 20 milijard dolarjev.
Demokracija