Uredba EU, ki prepoveduje izdelke, povezane s krčenjem gozdov, bo kmalu začela veljati, v Sloveniji pa o tem novem zelo kompleksnem sistemu nihče ne ve ničesar. Državni uradniki molčijo, slovenska zakonodaja še ni spremenjena, proizvajalci pa so na trnih.
Gre za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov nikjer na svetu. Z novim sistemom naj bi “čim bolj zmanjšali prispevek Evropske unije h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu”, ob tem pa tudi “zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni”. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu, ki je povsem skladen z zeleno agendo; na trgu EU bodo dovoljeni le “čisti” izdelki, s čimer naj bi se krčenje gozdov na vsem svetu zmanjšalo. Mnogi sicer dvomijo, da je ta cilj sploh dosegljiv, saj je zelo verjetno, da se bodo trgovske poti “umazanih” izdelkov samo preusmerile. Uredba je bila lani kljub temu sprejeta in bo v celoti začela veljati s 1. januarjem 2025, torej že čez pol leta.
Praktično vsi izdelki biološkega izvora
Uredba se nanaša na uvoz (in tudi izvoz) t. i. primarnih proizvodov – goveda, kakava, kave, oljnih palm, gume, soje in lesa – ter tudi na vse druge, ki so iz teh proizvedeni. Slednje vključuje izdelke od pohištva, pnevmatik, usnja in papirja do čokolade, čipsa itd. Vključeni so praktično vsi izdelki biološkega izvora. Podjetja oziroma vsi gospodarski subjekti bodo morali dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. V navezavi na to predvidevajo vzpostavitev kompleksnega informacijskega sistema, strogega nadzora in velikih kazni.
Z gozdom bogata Slovenija
Slovenija je bogata z gozdovi, z njimi je pokritih približno 60 odstotkov njene površine in so zelo pomembni za življenje v naši državi. Sledljivost lesa in lesnih izdelkov je že pred skoraj petnajstimi leti uvedla uredba EUTR (angl. EU Timber Regulation), nova uredba EUDR (angl. EU Deforestation Regulation) pa uvaja sledljivost praktično vseh izdelkov biološkega izvora. EUDR ne upošteva različnih ureditev v državah članicah EU; v Sloveniji je državni nadzor nad gospodarjenjem z gozdovi že zdaj izjemno velik.
Zdaj bo to z vrha EU vzpostavljen sistem, ki bo vključeval ogromno zbiranja podatkov, kot opozarjajo poznavalci. Znotraj vsake države bo za to področje pristojen nadzorni organ, v Sloveniji naj bi bila to Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, kjer pa konkretnih odgovorov o tem, kaj bo uvedba uredbe v Sloveniji pomenila, ni mogoče dobiti.
Informacijski sistem – kdaj?!
“Za uvedbo uredbe na terenu bomo primorani svoj informacijski sistem popraviti oziroma prilagoditi, tega pa ne moremo narediti, če ne vemo, kako. Časovnica je nekako taka, naj bi zadeva bila jasna do novembra, potem pa bomo imeli čas do začetka januarja …” je utemeljeno zaskrbljen eden od naših sogovorcev, ki ga zanima tudi to, ali bo država krila stroške prilagajanja individualnih informacijskih sistemov oziroma postavljanja novih, kjer jih še nimajo. “Informacijska tehnologija je danes ena najdražjih storitev na trgu, pa še dobiti jih je težko,” dodaja.
Osnovno bazo informacijskega sistema za EUDR postavlja EU, slovenski proizvajalci pa se bodo morali registrirati in vanj vnašati številne podatke. Potem bodo dobili šifro izjave o potrebni skrbnosti, ki jo bodo morali zagotoviti kupcu. Zveni preprosto, pa ni. Slednje je mogoče razložiti na primeru stola, ki je sestavljen iz različnih materialov različnega izvora. Za vsakega posebej bo torej potrebna šifra, ki bo vključevala podatek o lokaciji in času sečnje lesa. Ko bo stol sestavljen, bo trgovec moral imeti vse te podatke, če ga bo hotel prodati končnemu potrošniku. “To je čisti sistem ‘control freak’,” je mogoče slišati iz ust zaskrbljenega sogovornika.
Kaj pa lastniki manjših gozdov?
Vse to čaka vsakogar, ki ima opravka z izdelki biološkega izvora. “Podjetja so en del, ker ko bodo pridobila podatke, bo to še nekako šlo. Mislim, da bo najbolj prizadelo kmete in majhne lastnike gozdov. Če bodo hoteli svoje produkte, od katerih živijo, prodati, se bodo morali individualno registrirati v sistem, vnašati podatke … Kdo jih bo tega naučil do 1. januarja? Bodo morali podatke vnašati ročno? Povprečni lastniki gozda so starejši ljudje, ki tega niso vešči. Bo EU poskrbela tudi za sistem, ki jim bo to omogočal?” je ena od vidnejših dilem v povezavi z novostjo.
Kako bo denimo z zalogami? Ali bo vsak hlod iz slovenskega gozda moral imeti črtno kodo? In kako bo z logistiko – koliko bo ta zaradi vse birokracije upočasnjena in spremenjena? Kako si evropski uradniki vse to predstavljajo po 1. januarju? Kakšne bodo gospodarske posledice, kolikšen bo upad prodaje?
Posvetovanje z domorodnimi ljudstvi
Vse skupaj je zelo zapleteno. Tudi države bodo ovrednotene po različnih stopnjah tveganja; v višjih bodo podjetja morala bistveno podrobneje spremljati celotno verigo nazaj. Ne bo dovolj le izjava o potrebni skrbnosti, lastnika bo treba preveriti in izdelati oceno tveganja – uredba pri tem med merila uvršča tudi posvetovanje z domorodnimi ljudstvi, korupcijo in človekove pravice v neki državi … Ni jasno, kako naj bi neko srednje veliko podjetje iz Slovenije, ki bi npr. želelo uvoziti nekaj iz Brazilije, vse to preverjalo. Zdi se nemogoče.
Predvidene kazni
Uredba govori tudi o predvidenih kaznih za morebitne kršitelje. Te so različne in visoke. Denarna kazen za pravno osebo lahko znaša tudi štiri odstotke letnega prometa – kar je več kot marsikateri dobiček podjetij. Kršitelja lahko doleti tudi kazen v obliki zasega izdelkov ali prihodkov od določenega posla, izključitev iz postopkov javnega naročanja za največ eno leto, prepoved dajanja izdelkov na trg itd.
Uredbo EUDR morajo države članice implementirati v svoje zakonodaje. V Sloveniji se bo to po vsej verjetnosti začelo dogajati jeseni. Šele potem bo jasno, kako naj bi vse skupaj potekalo, časa, da bi se podjetja prilagodila, pa skoraj ne bo.
Evropska komisija
Kaj je sploh mogoče narediti? Uredbo EUDR je potrdila prejšnja Evropska komisija, nova se po evropskih volitvah še ni konstituirala in se še nekaj mesecev ne bo. Vzvodov, da bi uredba v veljavo stopila pozneje, ni na vidiku.
“Ključno je, da se začnemo o tem pogovarjati, saj še danes ne vemo, kako bo to funkcioniralo. Zadeva je pred vrati, sistem pa še ni postavljen,” poudari naš sogovorec. “Zdi se mi malomarno, da so pozabili, da v EU živijo tudi majhni, da niso le multinacionalke,” dodaja.
M. Bo.