Ameriško centralno poveljstvo je v zadnjem mesecu in pol izvedlo več uspešnih napadov na jemenske upornike. Poveljnik pomorske obrambne operacije EU v Rdečem morju se je od ameriških napadov na Hutije distanciral, češ da to ni njihova prednostna naloga, dejstvo pa je, da je prav zaradi njih otežen oziroma celo onemogočen evropski ladijski promet, ki se med drugim odraža tudi v daljši in dražji tranzitni poti.
ZDA so prve začele izvajati napade na Hutije pod Bidnovo administracijo, predsednik Donald Trump pa je obljubil, da se bodo vojaški ukrepi proti upornikom nadaljevali, dokler ne bodo več ogrožali ladijskega prometa.
Združene države so od 15. marca v Jemnu izvedle operacijo “Rough Rider”, v okviru katere so zadele več kot 800 tarč in ubile na stotine pripadnikov Hutijev, vključno z vodstvom skupine. Cilj napadov je zmanjšati grožnjo Hutijev za ameriška plovila v Rdečem morju in Adenskem zalivu ter obnoviti ameriški vojni odvračilni učinek v regiji. Kljub napadom Hutijev, ki so od leta 2015 v vojni s koalicijo pod vodstvom Saudove Arabije, so njihove raketne in brezpilotne napade na ameriške cilje zmanjšali.
Iran še naprej podpira Hutije, kar omogoča njihovo delovanje proti ameriškim silam. Centralno poveljstvo Združenih držav Amerike (CENTCOM) je tudi priznalo, da so napadi na ameriška plovila zaradi njihovih operacij manj učinkoviti. Po navedbah hutijevskih medijev je bilo v nedavnih napadih na Sano najmanj osem smrtnih žrtev, kar kaže na povečane civilne žrtve v konfliktu. Hutiji so v preteklosti dopustili napade na Izrael in pomorski promet, kar je motilo pomembne trgovske poti.
Operacija “Rough Rider” je del širšega poskusa ZDA, da bi ohranile mir in stabilnost v regiji. Ob tem se je pojavil tudi škandal glede komuniciranja ameriških uradnikov o napadih, kar je sprožilo politične pretrese v Bidnovi administraciji.
ZDA z napadi “ščiti” EU, ki ostaja neodločna
Poveljnik pomorske obrambne operacije EU v Rdečem morju, admiral Vasileios Gryparis, se je medtem distanciral od teh napadov, kar je zaskrbljujoče in kaže na nejasnost v strategiji EU. Izjave, da se članice EU “ne borimo proti Hutijem, ampak se osredotočamo na varovanje pomorskega prometnega industrijskega sistema”, morda niso ustrezne glede na tako kompleksno situacijo. Kritično je, da ta distanca lahko deluje kot pomanjkanje jasnega stališča in odgovornosti EU do naraščajočih napetosti v regiji. Takšno prelaganje odgovornosti lahko oslabi zavezništvo in koherentnost med ZDA in EU, še posebej, ker se EU uradno bori proti grožnjam, ki jih predstavljajo Hutiji.
Obenem je to distanciranje lahko tudi znak strahu pred domačimi in mednarodnimi posledicami za EU, še posebej, če bi se konflikt zaostril. Poudarjanje, da EU ščiti zgolj komercialne interese, namesto da bi na dovolj aktiven način obravnavala upornike in njihova dejanja, ne le da ignorira resnost razmer, ampak tudi ogroža stabilnost v regiji. Na koncu se lahko pojavijo dvomi o učinkovitosti evropskih varnostnih politik, ki so zasnovane, da se odzovejo na sodobne grožnje.
Otežen in dražji ladijski promet
Hutiji so od novembra 2023 izvedli več kot 100 napadov na ladje ob jemenski obali, kar naj bi bil po njihovem mnenju znak solidarnosti s Palestinci zaradi izraelske vojne v Gazi z militanti Hamasa. Zaradi napadov se je promet skozi Sueški prekop v letu 2024 zmanjšal za 75 odstotkov, tranzitni časi pa so se v povprečju podaljšali za sedem do 14 dni, saj ladijske družbe izbirajo daljše alternativne poti, ugotavlja ameriško podjetje za tehnologijo upravljanja dobavnih verig project44.
Prav tako so ameriško vojsko prisilili v drago kampanjo prestrezanja raket in brezpilotnih letal, kar je izčrpalo njene zaloge zračne obrambe.
A. H.