Nekdanja direktorica Moderne galerije v Ljubljani Zdenka Badovinac, ki je marca lani prevzela mesto direktorice zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti (MSU), je zase pravila, da ne bi odšla v tujino, če ne bi bila v to prisiljena v času prejšnje vlade. A ko še ni dodobra nastopila svoje nove funkcije v Zagrebu, je v hrvaških medijih že odjeknila novica o tem, da je prišlo do velikega upora. Sedaj pa se je ta, kot kaže, sama odločila za odstop.
Iz zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti so sporočili, da se je Zdenka Badovinac za odhod odločila iz osebnih in družinskih razlogov, zaradi česar jo bo s prvim oktobrom kot v. d. direktorica nasledila Vesna Meštrić. Ob lanskoletnem nastopu mandata je sicer po poročanju STA napovedala, da bo delo direktorice opravljala en mandat. “Pričakovano. Sicer bi jo odnesli. Hrvaški mediji so jo namreč že pred časom dodobra sesuli,” je sicer v zvezi z njenim odstopom izpostavil dolgoletni novinar Bojan Požar.
Iz muzeja so sicer glede odhoda Zdenke Badovinac sporočili, kako naj bi slednji v letu in pol uspelo muzej odpreti novemu občinstvu in povečati zanimanje zanj. “Med številnimi spremembami, ki jih je sprožila, izstopa ponovno odprtje dragocene zbirke MSU in njena predstavitev javnosti prek dinamične postavitve z naslovom Zbirka kot glagol. Na to postavitev se navezuje tudi ciklus Okidaći, ki umetnikom, društvom, zunanjim kustosom in skupnosti omogoča poseganje v zbirko s samostojnimi razstavami,” so ob tem navedli in kot pomembno dediščino njenega mandata navedli vključitev muzeja v mednarodno združenje muzejev L’Internationale in projekt Museum of the Commons. Izpostavili pa so tudi, da se je v času njenega mandata zvrstila tudi retrospektiva hrvaške umetnice Sanje Iveković.
Veliko denarja šlo za razstavo, ki jo je sama kurirala
Badovinčeva je Moderno galerijo v Ljubljani vodila skoraj tri desetletja. Kot smo že poročali v preteklosti, je ta ob odhodu potarnala, da je morala funkcijo v Ljubljani zapustiti zaradi “nestrinjanja z desno orientirano vlado”. Opaziti jo je bilo mogoče sicer tudi na protivladnih protestih, ravno tako pa na kakšni izmed fotografij v družbi pokojnega Romana Uranjeka, čigar ime se je omenjalo v zvezi z afero Fotopub. Kakorkoli, ob nastopu nove funkcije v Zagrebu pa ni trajalo dolgo, da je prišlo do upora.
Kot je poročal Jutarnji list, so se pričele vrstiti pritožbe, da jim ne pusti razstavljati, izražalo pa se je tudi nestrinjanje glede porabe sredstev muzeja. Konkretno je slednja zavrnila slikarski razstavi Tomislava Buntaka in Lovra Artukovića. Uslužbencem v muzeju, ki so želeli ostati anonimni, se še posebej ni zdelo prav, da se je za razstavo Ivekovićeve, ki jo je kurirala Badovinčeva, odmerilo največ denarja.
Obtožbe je zanikala
Sama je vse očitke za STA zavrnila in zatrdila, da je razstava Ivekovićeve izrednega pomena. Kot je dejala, se ji ne zdi prav, da “ta svetovno znana hrvaška umetnica, pionirka feminističe umetnosti v Jugoslaviji in borka proti pozabi tradicije antifašističnega boja z več kot 40-letnim stažem doma še ni imela retrospektive”. Ob tem je omenila, da je tudi tamkajšnji župan prepoznal pomen razstave v Zagrebu in da so bila dodeljena posebna sredstva mestnega Oddelka za kulturo. Po njeno je članek, ki je razkril nezadovoljstvo nad njenim vodenjem, “verjetno nehote vzpostavil antagonizem med pionirko feministične umetnosti in popularnima moškima slikarjema” in “brez potrebe tudi vzbudil sume, da gre v ozadju članka za interese tistih, ki domnevajo, da so z njenim prihodom morebiti izgubili svoje privilegije”.
Glede na to, da je pri sosedih vladala tolikšna evforija, ko je postalo jasno, da bo Badovinčeva kot “izredno cenjena Slovenka” prevzela vodenje zagrebškega Muzeja sodobne umetnost, je nedvomno zanimivo, da je tako hitro prišlo do tolikšnega obrata in nezadovoljstva nad njenim delom. Za predčasno končanje njenega mandata je bil sicer opredeljen osebni razlog, a če že druga ne, tokrat za njen odhod ni mogoče vnovič kriviti Janeza Janše oziroma njegove vlade.
Sara Kovač