Med slovenskimi občinami in njihovimi prebivalci obstajajo velike razlike v zdravstvenem stanju. Zemljevid splošnega zdravstvenega stanja v Sloveniji razseka državo na pol, saj med vzhodno in zahodno polovico Slovenije obstaja v zdravstvenem stanju prebivalstva velika razlika. Slovenci iz vzhodne polovice države so v občutno slabšem zdravstvenem stanju kot prebivalci zahodne Slovenije. Vendar zdravje ni okoljsko pogojeno, ampak ima vpliv socialno-ekonomska neenakost.
Razlogov za neenakost v zdravstvenem stanju Slovencev je več, vsi pa imajo korenine v enem samem dejavniku: razvitosti občine in socialni ogroženosti njenih prebivalcev. Predvsem prebivalci revnejših občin imajo slabše zdravstveno stanje, saj si primernega življenjskega sloga in primerne zdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. Zdrava prehrana je draga, kot so drage športne aktivnosti. Razlike med revnimi in bogatimi se vedno bolj kažejo tudi v dostopnosti do zdravstva.
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) si leta 2015 osem odstotkov slovenskih gospodinjstev ni zmoglo privoščiti mesnega ali vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan. Zdravstveno stanje je po državi izredno neenotno. Predeli, v katerih živijo Slovenci v najslabšem zdravstvenem stanju, so Prekmurje, Spodnja Savinjska dolina, Posavje in Koroška.