Po tem, ko je finančni minister Klemen Boštjančič obvestil javnost o načrtovanju sredstev iz državnega proračuna, torej, kdo bo dobil več in kdo manj ali pa sploh ne, so iz načrta izločili projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, češ, naj se ta “znajde sama”. To pa ni edini lapsus za slovensko zdravstvo, ki je zaradi nepremišljenih odločitev Golobove vlade že tako na majavih tleh. Vedeli smo, da je situacija kritična, pika na i je bil odstop ministra. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo tudi zdravnikom prekipelo, medtem ko se vlada igra z zakoni in državnim denarjem in to za prazen nič. Zdi se, da je ta trenutek nastopil.
Dogajanje v zdravstvu sproža burne odzive iz vseh strani, zdaj pa je zavrelo tudi med zdravniki. Potem ko je projekt na UKC Maribor znova izvisel iz vladnih načrtov, se je oglasila Alenka Strdin Košir, dr. med., spec., iz UKC Maribor, ki je dejala, da je “odstop ministra politična farsa“, medtem ko je Boštjan Kersnič, zdravnik, v. d. strokovnega direktorja SB Novo mesto in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije, v intervjuju za Delo zgrožen nad dejstvom, da vlada ni zmožna “izbrati ministra, ki bi potegnil nekaj ključnih potez za stabilizacijo zdravstva”.
“Nenapovedano (in izjemno krivično) smo izpadli iz omenjenega načina financiranja in nas je zamenjal drug projekt v Ljubljani. Udarec je ministrstvo za finance želelo ublažiti z obljubo o sredstvih iz proračuna, a glede na pretekle izkušnje ne vemo, komu naj sploh verjamemo in kaj bo prinesla naslednja politična menjava na katerem koli vodilnem stolčku. Ker edina stalnica, ki jo poznamo, je: ekipe se menjajo in projekti se spet preučujejo na novo …” je v blogu na spleti strani Zdravniške zbornice Slovenije zapisala dr. Strdin Koširjeva, razočarana nad vladno odločitvijo, da jih je s prenovo infekcijske klinike pustila na cedilu. “Naša prostorska situacija je začasna, gostujemo v prostorih Oddelka za psihiatrijo, namenjenim drugi dejavnosti. Z letom 2026 naj bi bili umeščeni v novo stavbo infekcijskega oddelka – projekt, ki smo ga zadnja tri leta s skupnimi napori pripravljali in za katerega smo že leta 2020 dobili odobritev ministrstva za zdravje, da se izvede z evropskimi sredstvi za obnovo po covidu,” je pojasnila in dodala, da so se ti upi znova razblinili.
V svojem zapisu je poudarila, da zdravstveni sistem deluje vse slabše in da ji že odveč to venomer ponavljati. Meni, da enako ponavljajo tudi ostali zdravniki in zdravstveni delavci – “da ne deluje ne za bolnike ne za zdravnike in druge zdravstvene delavce – tisti, ki nas vodijo, pa se ukvarjajo predvsem s političnimi igricami in javno merijo moči, nihče pa ne ostane dovolj dolgo niti za resno analizo stanja in identifikacijo problemov niti za iskanje resnih rešitev, kaj šele za njihovo realizacijo“, je bila kritična.
Kritičen do vlade in njenih odločitev je tudi zdravnik Boštjan Kersnič, ki trdi, da so se zdravniki “izobraževali za stroko in ne organizacijo. Posebej pa ne za politiko. Ali se moramo ob tem ukvarjati tudi z zdravstveno politiko, ker politika ne izbere ministra, ki bi potegnil nekaj ključnih potez za stabilizacijo zdravstva?” je bil kritičen v Delu. Poudaril je, da je večina aktivnih zdravnikov raje tiho, kot da bi opozarjala na vse med seboj prepletene kritične točke, ki bremenijo zdravnike in zdravstvene delavce. Izpostavil je tudi nekaj izjem, ki, kot je dejal, “razgaljajo bolečo resnico razgradnje predvsem javnega zdravstvenega sistema in so večinoma ožigosani kot ljudje z osebnimi interesi. S tem, da večina zdravnikov ne pove nič, povedo ogromno”. Kersnič je prepričan, da so redne obnove bolnišnic potrebne že samo zaradi novo uveljavljenih standardov. “Skupna ležišča, ki jih postopoma odpravljajo celo v visokogorskih postojankah, ostajajo v slovenskih klinikah zlati standard. Po osem hudo bolnih tiščimo v sobah s tropskimi temperaturami v dobi, ko ima klimatsko napravo vsaka vaška trgovina,” je dejal.
Kersnič: To ni edino lomastenje z zakoni brez pravega načrta
“V resnici smo že pred uvedbo interventnega zakona vedeli, kaj nas čaka ob napovedanem skrajševanju čakalnih vrst,” je bil jasen Kersnič, ki se je skliceval na članek prof. Mateja Cimermana Dodatni denar za skrajševanje čakalnih vrst ne bo rešil zdravstva, saj naj bi ta napovedal, da tovrstne monetarne infuzije krajšajo le vrste za elektivne operacije, ki izboljšujejo kakovost življenja. Operacij, ki rešujejo življenja, pa se niti ne dotaknejo. “In smo vseeno šli v akcijo. To ni edino vsesplošno lomastenje z zakoni brez pravega načrta,” je bil kritičen Kersnič, ki je opozoril, da jim “namesto informiranih deležnikov poskuša svoje sodbe vsiliti množica v preteklosti na različnih področjih pogorelih politikov”.
“Razumem, niso tiho, saj imajo čas. Še včeraj so “uspešno” reševali šolstvo ali letalstvo, zdaj bi popravili zdravstvo, jutri morda prometno varnost, zunanjo politiko ali kmetijstvo. Zato namesto komentarja zadnje zdravstvene rošade končujem s pozivom k premisleku. In k resnici. Držimo se številk in dejstev,” je pozval Kernič, še piše v Delu.
Ana Horvat