Evropska unija je postala trdnjava levičarske ideologije, vse odkar imajo leve stranke trdno večino v Evropskem parlamentu. Kulturni neomarksizem je prepotoval Atlantik, pognal korenine v državah zahodne Evrope in se zdaj tudi prek institucionalne moči EU želi na silo širiti tudi na vzhod. Kako zelo drastično ga želijo uveljavljati evropski politiki, smo videli pred kratkim, kjer Evropski parlament v priporočilih za pripravo na članstvo Bosni in Hercegovino in Albanijo poziva, naj pripravita osnutek zakona o zagotavljanju pravnega priznanja spola na podlagi samoopredelitve.
To je hud absurd in nedopusten poseg v suverenost obeh držav. Državi si kot revni vzhodnoevropski potencialni članici seveda želita vstopiti v Unijo in užiti vse čare štirih svoboščin, česar se zaveda tudi Evropski parlament, ki s pomočjo korenčka in palice želi uvoziti kulturno marksistično ideologijo na vzhod Evrope. Seveda ne prvič – tudi Poljsko in Madžarsko se sili z razno ideologijo LGBTQ in sprejemanje kvot ekonomskih migrantov iz Bližnjega vzhoda, pri čemer evropski funkcionarji na drugi strani mahajo s štirimi svoboščinami kot s “korenčkom”.
Evropski parlament v poročilu o BiH in Albaniji obe državi poziva, naj pripravita osnutek zakona o zagotavljanju pravnega priznavanja spola na podlagi samoopredelitve. Kaj to pomeni? Od držav – v zameno za bodoče članstvo – zahteva, da spišeta zakonodajo, ki bi ugodila sodobnim smernicam LGBTQ, da je spol družbeni konstrut, ki obstaja le v okvirih družbe in da si lahko vsak sam izbere spol skladno s svojim prepričanjem.
EP torej od obeh (muslimanskih!) držav zahteva, da se uzakoni spolna disforija ne kot duševna motnja, ampak kot del resničnosti v okviru dualističnega psevdokartezijanskega pogleda na svet, kjer imajo ljudje “žensko” dušo in “moško” dušo, biološki spol pa je le ena izmed okoliščin, ki ga determinirajo.
Takšna zakonodaja bi potem na široko odprla vrata pandorine skrinjice, kjer bi morale vzgojiteljice v vrtcu in učiteljice v šoli otroke vzgajati, kot da je njihova spolna disforija nujno nekaj resničnega, ne pa prehodna duševna motnja (da je spolna disforija v najstniških letih v 90-odstotkih prehodna, je že empirično dokazano). Od takšne zakonodaje do pohabljanja spolnih organov predpubertetnikov pa je izredno majhen korak.
EU mora drastično spremeniti moralni kompas
Kot je poudaril evropski poslanec Milan Zver: “V tem sklicu Evropskega parlamenta so takšne resolucije in poročila nekaj povsem vsakdanjega, ker ima levica udobno večino. Tudi zato bodo volitve v parlament naslednje leto najpomembnejše do zdaj. Če EU drastično ne spremeni moralnega kompasa, tvegamo razpad Unije. Nujno moramo zamenjati ideologijo levice z zdravo pametjo desnosredinske večine.”
EU je v osnovi ekonomska, ne ideološka Unija
Pri tem je pomembno poudariti, da je Evropa nastala kot ekonomska skupnost. Predhodnik EU je bila Evropska skupnost za premog in jeklo, ki je bila povsem prostotržna unija, ki ni imela nič skupnega s kakršno koli ideologijo. Schumanu in Monnetu bi bilo povsem tuje, da bi recimo Nemčija Francijo silila v zaprtje jedrskih elektrarn ali pa da bi zahodne države vzhodne članice silile, da sprejmejo njeno ideologijo LBGTQ in jo uzakonijo. Bistvo EU je še danes finančno, ekonomsko in monetarno.
Države vzhodne EU, med njimi tudi Ukrajina, želijo v bodoče postati del evropske tržne skupnosti – želijo svobodni pretok blaga, storitev, kapitala in dela. Kar pa ne pomeni, da bodo hkrati v zameno dopustile, da jih ekonomsko močnejše zahodne članice prisilijo, da morajo uzakoniti kastriranje lastnih najstnikov. Takšna EU je nevzdržna. Očitno je, da se Evropa ni prav nič naučila iz Brexita. Še vedno vztraja na čudni poti levičarske skrajnosti in birokracije, ki evropskim državljanom EU priskutijo, namesto da bi bili veseli, da v njej živijo.
Andrej Žitnik