“Podpisani zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se ne strinjamo z izgradnjo kanalizacijskega kanala preko vodovarstvenega območja v Ljubljani in podpiramo odklonilno mnenje Ministrstva za zdravje s stališčem Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede izgradnje kanalizacijskega kanala C0 na odseku med Črnučami in Brodom na severozahodnem delu Ljubljane”, so v pismu, ki ga je posredovala Zdravniška zbornica Slovenije, zapisali zdravniki.
Zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so napisali pismo o nasprotovanju gradnji kanalizacijskega kanala čez vodovarstveno območje v Ljubljani. Za pismo so se odločili, ker odločevalci ne upoštevajo jasnega odklonilnega mnenja Ministrstva za zdravje s stališčem NIJZ, da je trasa kanalizacijska kanala na odseku med Črnučami in Brodom povsem nesprejemljiva zaradi prevelikega tveganja za zdravje ljudi. Nestrinjanje z izgradnjo kanalizacijskega kanala je podprl tudi Strokovni svet UKC Ljubljana.
“V Ljubljani imamo še vedno izjemno kakovostno pitno vodo. Prebivalci Ljubljane in dnevni vozači lahko uživamo svežo pitno vodo brez dodanih kemikalij. Zavedati se moramo, da je v današnjem času kakovostna in sveža pitna voda, ki ne potrebuje posebne predpriprave s kemikalijami, naša neprecenljiva dobrina. Takšna voda je tudi cenejša in ne onesnažuje okolja,” so zdravniki zapisali v pismu.
“S kanalizacijskim kanalom C0 bomo našim potomcem uničili kakovostno in zdravo pitno vodo”
Nameravana gradnja kanalizacijskega kanala C0 na odseku med Črnučami in Brodom bo potekala na območju s strogim vodovarstvenim režimom in tik ob območju z najstrožjim vodovarstvenim režimom, znotraj katerega so območja zajetja pitne vode za oskrbo več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane. Načrtovani kanalizacijski kanal C0, zgrajen iz cevi z omejeno življenjsko dobo, bo postavljen na vodovarstveno območje za vedno. S kanalizacijskim kanalom C0 bomo tako našim potomcem prej ali slej uničili kakovostno in zdravo pitno vodo, kar je popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno, pravijo zdravniki.
V najslabšem primeru ljubljanska voda ne bo več pitna
Oskrbo s pitno vodo v zadostnih količinah pa bomo ogrozili tudi že samim sebi, še menijo zdravniki. “Ob potresih ali ekstremnih vremenskih dogodkih zaradi podnebnih sprememb, kot so suše in poplave, bo lahko prišlo do puščanja kanalizacijskega kanala s takojšnjim onesnaženjem najpomembnejšega ljubljanskega vodonosnika in črpališč pitne vode.” V takšnih primerih bi morali vodo pred uporabo pripravljati s kemikalijami oziroma jo kondicionirati, v najslabšem primeru pa ljubljanska voda sploh ne bo več pitna, opozarjajo zdravniki. To bi nam povzročilo nepredstavljive težave, na primer kako v kratkem času oskrbeti s pitno vodo veliko število prebivalcev Ljubljane.
Posledice: širjenje bolezni, zastrupitve
Pomanjkanje pitne vode za uživanje, pripravo hrane, osebno higieno, pranje itn. bi povzročilo tudi širjenje nalezljivih bolezni in zastrupitve. “Zaključimo lahko, da bo kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju z zajetji pitne vode predstavljal trajno tveganje za mikrobiološko in kemijsko onesnaženje vode v Ljubljani in s tem tudi tveganje za zdravje ljudi, ki se bo s časom le še povečevalo. Predviden potek povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 na odseku med Črnučami in Brodom je tako z vidika vplivov na zdravje ljudi nesprejemljiv, kot sta že leta 2020 opozorila Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.”
“Kanalizacijske kanale moramo umestiti izven vodovarstvenih območij zaradi nevarnosti onesnaženja vodnih virov in ogrožanja zdravja ljudi ter zagotavljanja oskrbe prebivalstva z zadostno količino skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode,” so zaključili zdravniki.
izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med.
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
mag. Marina Praprotnik, dr. med.
Ana Mavrič, dr. med.
dr. Rok Kosem, dr. dent. med.
izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med.
izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med.
prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
doc. dr. Uroš Krivec, dr. med.
doc. dr. Matevž Harlander, dr. med.
dr. Marija Anderluh, dr. med.
prof. dr. Simon Podnar, dr. med.
prof. dr. Andrej Bren, dr. med.
Franc Štefanič, dr. med.
doc. dr. Xhevat Lumi, dr. med.
prim. mag. Barbara Salobir, dr. med.
asist. Robert Kordič, dr.med.
doc. dr. Robert Šifrer, dr. med.
prof. dr. Mišo Šabović, dr. med.
Eva Klara Merzel Šabović, dr. med.
Mateja Strbad, dr. med.
doc. dr. Lea Leonardis, dr. med.
prof. dr. Leja Dolenc Grošelj dr. med.
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.
Damjan Grenc, dr. med.
asist. dr. Tanja Tomaževič, dr. dent. med.
Maja Cilenšek, dr. dent. med.
Živa Kavčič Tršinar, dr. med.
asist. Darko Siuka, dr. med.
mag. Iztok Štotl, dr. med.
prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med.
Sara Kovač