Združene države Evrope?

Datum:

Evropska unija je, kot vse kaže, na poti k federalistični politični ureditvi. Bruselj in jedrne države članice računajo na vzpostavitev nove družbene ureditve, v kateri želijo skupnemu evropskemu trgu zagotoviti status avtonomne velesile. 

                   

S spremembami ravnovesja na mednarodnem parketu, kjer Peking gradi svoj imperij in se Moskva na vse kriplje muči z ohranjanjem statusa velesile, medtem ko Washington izgublja svojo vlogo svetovnega policista, se tudi v Evropi zavedajo, da si bo potrebno zagotoviti funkcijo močnega globalnega akterja. Kot vemo, sta francoski predsednik Macron in predsednica Evropske komisije (EK) von der Leynova po obisku marca v Pekingu to tudi izpostavila, čemur so sledile prve aktivnosti k vnovičnemu oživljanju evropske vojaške in tehnološke gospodarske dejavnosti. Z vojno v Ukrajini je namreč postalo popolnoma jasno, da je Evropa v veliki meri varnostno, gospodarsko in politično odvisna od drugih globalnih akterjev in da je stara celina že popolnoma prevzela vazalno vlogo najvišjega ponudnika. V zadnjem tednu je zato Evropska unija namenila več milijard evrov investiciji za obrambni in tehnološki sektor. Te naložbe predstavljajo prve korake k avtonomnosti, ki je predpostavka za status globalne velesile, ki si ga najmočnejše evropske držav članice želijo pridobiti nazaj.

Širitev in reforme

Kljub tem aktualnim aktivnostim pa so se okvirji za ta dejanja postavljali že dlje časa.  Že pred dobrim letom sta namreč po svojem srečanju Macron in nemški kancler Scholz govorila o “močnejši in bolj suvereni Evropi”. V tem sklopu sta tudi izrazila željo po pospešitvi širitvenih procesov Evropske unije na območje Zahodnega Balkana in Ukrajine, prav tako pa sta podprla idejo von der Leynove o uvedbi sistema odločanja s kvalificirano večino znotraj Evropske unije. Zahtevo po soglasju vseh držav je namreč predsednica EK označila kot disfunkcionalno uredbo, ki ovira demokracijo pri njeni izvedbi. To idejo so seveda obsodile številne manjše države članice, saj so menile, da bi ta zaželena reforma pogodbenega sistema pomenila manjšo stopnjo avtonomnosti posameznih držav, ki bi bile prepuščene na milost in nemilost večjim (jedrnim) državam. No, kljub kritikam vse kaže, da je ta federalistična evropska ureditev vedno bližja realnost, saj je pod vodstvom Berlina prišlo do sestave koalicije devetih evropskih držav, ki podpirajo uvedbo sistema odločanja s kvalificirano večino o zunanji in varnostni politiki EU.

Jedrna Evropa, v njej tudi Slovenija

Koalicija držav, ki je sestavila skupino za odločanje s kvalificirano večino o zunanji in varnostni politiki EU, kot rečeno, vsebuje devet držav. Poleg jedrnih držav, kot so Francija, Nemčija, Italija in države Beneluksa, jo sestavljajo še Finska, Španija in Slovenija. “Skupina prijateljev” pa je v skupni izjavi kot razlog za adaptacijo novega sistema odločanja navedla, da “zunanja politika EU potrebuje prilagojene procese in postopke za okrepitev EU kot zunanjepolitičnega akterja”. To pomeni, da se premiki v mednarodnem prostoru že aktivno izvajajo, saj se je ob gospodarski začela vzpostavljati tudi zakonska podlaga. Kot rečeno, pa so glede te pobude v posameznih državah članicah mnenja deljena. Avstrijski kancler Karl Nehammer je namreč že sporočil, da je ta pobuda v nasprotju z idejo demokratičnega sožitja posameznih evropskih držav, in ob tem dodal, da raznolikost evropskih držav ne sme biti breme. Z vsemi dejavnostmi pa se bi lahko znova začelo šušljati tudi o skupni evropski vojski, kar bi nas dokončno usmerilo v federalistično gospodarsko in politično centralizirano EU.

Arian Sajovic

Sorodno

Zadnji prispevki

Rekordna nepriljubljenost nemške vlade

Nemški volivci so izjemno nezadovoljni z delom vlade, kot...

Katere bodo posledice dviga sodniških plač?

Kakšne bodo posledice dviga sodniških plač? Primeri plač in...

Fajonova bo spet donirala s terorizmom povezani UNRWA

Ministrica Tanja Fajon je na včerajšnji donatorski konferenci za...