Europski komisiji še kar ni jasno, da je zelene politike na globalni ravno konec. Vlade in podjetja se vračajo k bolj pragmatičnem načinu reševanja sprememb okolja. Razen Evropska komisija! Ta je v sredo napovedala 100 milijard evrov kratkoročne pomoči za povečanje podnebju prijazne proizvodnje v EU.
Financiranje je del dogovora za čisto industrijo izvršne oblasti EU, njegovega glavnega načrta za pomoč tradicionalnim industrijam pri zmanjševanju emisij ogljika in spodbujanju nastajajočega sektorja čiste tehnologije v EU sredi hude konkurence s Kitajske in iz Združenih držav. Gre za veliki redistribucijski plan, kjer bodo običajni državljani (srednji sloj) posredno prek davkov in visokih cen financirali zelene politike v levo usmerjene EU.
“Danes se je Evropa odločila investirati v svojo razogljičenje in ponovno industrializacijo. Skupaj več kot 100 milijard evrov,” je na tiskovni konferenci ob napovedi strategije dejal evropski komisar za industrijo Stéphane Séjourné. “V času, ko bi nam nekateri skušali vsiliti svoj model, je najboljši odgovor krepitev lastnega evropskega modela.”
Kljub finančnim omejitvam bodo zbrali 100 milijard
Komisija se sooča s finančnimi omejitvami, saj se blok šele začenja pogajati o novem dolgoročnem proračunu. Toda njen načrt obljublja, da bo kratkoročno “mobiliziral več kot 100 milijard evrov” za “čisto proizvodnjo v EU”.
Financiranje bo centralizirano okrog banke IDB (Industrial Decarbonization Bank) in je zbrano z več krajev. Pobuda bo potegnila 20 milijard evrov iz obstoječega inovacijskega sklada EU, ki podpira nizkoogljične tehnologije, in 30 milijard evrov iz “prostovoljnih doplačil, ki jih bodo izvedle države članice”, v skladu s spremnim dokumentom, v katerega je videl POLITICO. Torej bodo morale države doplačevati v sklad – seveda iz davkoplačevalskih sredstev.
Tudi do 400 milijard?!
Revizija programa InvestEU, katere namen je pridobiti več zasebnega financiranja, bi morala prinesti 25 milijard evrov, Komisija pa računa tudi na 25 milijard evrov prihodnjih prihodkov od trga ogljika v bloku. Drugo vprašanje je, ali se opredelitev “kratkoročnega” programa Komisije ujema z industrijskimi zamislimi. Evropski predstavnik za podnebje Wopke Hoekstra grozi celo, da bi lahko banka za “dekarbonizacijo” v naslednjih 10 letih skupaj zbrala kar 400 milijard evrov.
V času geostrateških napetosti EU streljajo v koleno
Kot je opozoril varnostni strokovnjak Boštjan Perne, je EU napovedala sklad za razogličenje ob napovedi 25 odstotkov carin, ki jih napoveduje ameriški predsednik Donald Trump.
100 milijardni sklad EU za razogličenje? Popolna norost! Ob 25% carinah, ki jih napoveduje Trump je tale sklad zadnji žebelj v uspešno delovanje EU. Kot da bi se odločili za evtanazijo gospodarstva.
— Boštjan Perne (@bostjanperne) February 27, 2025
Trumpove carine so le en del enačbe, ki bo močno prizadel evropsko gospodarstvo. Druga tegoba, ki nam grozi, je ruski medved na vzhodu, zdaj ko so nas ZDA pustile same. Potrebujemo naložbe v obrambo, v višini okrog 900 milijard ameriških dolarjev. Namesto tega bo EU za skupno obrambo namenila smešnih 25 milijard. Ruski propagandisti medtem na državni televiziji že grozijo, da so naslednja tarča Baltske dežele in Poljska. EU nujno potrebuje revitalizacijo gospodarstva in močna vlaganja v obrambo. Namesto tega bomo dobili še eno sabotažo evropske industrije, ki se bo posredno financirala iz zdravega dela gospodarstva in davkoplačevalskih žepov. Sprašujemo se, ali gre morda za obliko aktivne prikrite sabotaže.
EPP se obrača proti zelenemu prehodu
Zeleni prehod je sicer eden izmed ključnih ciljev Evropske unije, vendar se že dolgo sooča z vse večjim odporom. Odločitev je še večje presenečenje, ker je največja stranka evropske komisije Evropska ljudska stranka (EPP) že napovedala, da se obrača od zelene politike, saj se zavedajo, da nerealni cilji zelenega prehoda povzročajo veliko škode. Kritiki zelenega prehoda, kot je Romana Tomc, opozarjajo, da je prehod prehiter in premalo premišljen, zlasti glede vpliva na industrije, kot je avtomobilska. Mnogi v EPP se zdaj zavzemajo za bolj postopne spremembe, ki bi upoštevale realnost trga in tehnološke omejitve.
Evropska avtomobilska industrija, ki je že desetletja temelj evropskega gospodarstva, se sooča s pritiskom na zmanjšanje emisij, hkrati pa ohranjanjem konkurenčnosti na globalni ravni. Evropska unija je med prvimi, ki uvaja tako stroge okoljske standarde, kar pa po mnenju nekaterih politikov lahko vodi v pretirano omejevanje industrije, medtem ko ostali svet ne sledi enakim smernicam.
EPP se postavlja kot stranka, ki si prizadeva za bolj uravnotežen in realističen pristop k zelenemu prehodu, ki upošteva tako konkurenčnost kot delovna mesta v evropski industriji. Tako pričakujejo, da se bo evropska politika v prihodnosti bolj osredotočila na pragmatične rešitve, ki ne ogrožajo gospodarske stabilnosti in zaposlenosti.
I. K.