Likovni umetnik Arjan Pregl si je na račun dogajanja v Afganistanu privoščil povsem neokusen komentar, ki ga ni spregledal niti minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Zanimalo ga je namreč, ali je stranka SDS že poslala v Afganistan veleposlanika, da s talibani izmenja klene poglede na tradicionalno družbo brez feminizma, LGBT in multikulti agende. Ko je že govora o feminizmu, pa ne moremo mimo opazke, da Tanja Fajon še ni obsodila dogajanja niti ni izrazila svoje zaskrbljenosti – za ženske se je situacija v Afganistanu čez noč kritično zaostrila. “Vsa leta naporov v Afganistanu gredo v nič. Ženske bodo znova pobijali, kamenjali, svet bo gledal stran kot vedno, ko gre za radikalni islam,” je opozoril poslanec SDS Branko Grims.
“Je SDS že poslala v Afganistan veleposlanika, da s talibani izmenja klene poglede na tradicionalno družbo brez feminizma, LGBT in multikulti agende,” je na Twitterju vprašal Arjan Pregl, ki se mu očitno zdi, da so nazori stranke SDS primerljivi s talibanskim pogledom na svet. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je na Preglovo neokusno provokacijo odzval z besedami, da je slednji s svojim zapisom prezentiral svoj nivo “umetnika” pobarvank za predšolske otroke. “Ubogi otroci,” je ob tem še dodal. Pregl je sicer kasneje še dodal, da je takoj treba uradno obsoditi talibanski režim ter pripeljati v Slovenijo in zagotoviti azil večjemu številu ljudi, ki jim zaradi prepričanja ali spolne usmerjenosti grozi smrt. “Nobeno drugo tvitanje in zgražanje vladnih politikov po družabnih omrežjih ne pomeni absolutno nič,” je še čivknil. Premier Janez Janša je danes na Twitterju označil razmere v Afganistanu za največji poraz za zvezo Nato v zgodovini ter dodal, da smo kot del zavezništva zanj soodgovorni. Tu je treba dodati, da se voditeljica stranke SD Tanja Fajon še ni oglasila, češ kako je zaskrbljena – pa čeprav bi bila tokrat, vsaj zaradi položaja žensk v Afganistanu, njena zaskrbljenost več kot upravičena.
“Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj je simbol konca neke dobe,” je tvitnil predsednik vlade. Že pred tem pa je sporočil, da je o razmerah v Afganistanu govoril s s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Po poročanju STA sta premierja med drugim govorila tudi o ukrepih za varovanje zunanjih meja Evropske unije pred okrepljenim valom ilegalnih migracij in potrebi po hitri širitvi schengenskega območja. Razmere v Afganistanu so se bliskovito poslabšale, talibanom je namreč po ofenzivi v nedeljo uspelo vkorakati v Kabul, kjer so prevzeli nadzor nad državo, afganistanski predsednik Ašraf Gani pa je zapustil državo. Predstavnik talibanov Suhail Šahin je sicer za BBC zatrdil, da želijo miren prenos oblasti in da ne načrtujejo maščevanja. “Prebivalcem Afganistana, zlasti Kabula, zagotavljamo, da so njihova življenja in lastnina varni, nikomur se ne bomo maščevali,” je obljubil. Talibani so kmalu za tem vstopili tudi v nekatere mestne četrti, pri čemer niso naleteli na kakšen večji odpor. Po zavzetje afganistanske prestolnice Kabul so razglasili zmago, Afganistan so tako uspeli zavzeti v pičlih desetih dneh. Na dogajanje se je kritično odzval tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in Joeja Bidna pozval k odstopu, je poročal ameriški Breitbart. Biden se je odzval šele pred nedavnim – zaradi tiskovne konference se je menda moral predčasno vrniti s počitnic.
To je nivo “umetnika” pobarvank za predšolske otroke. Ubogi otroci ! https://t.co/lN1rYpmD8U
— Aleš Hojs (@aleshojs) August 16, 2021
Prebivalce mesta je zajela panika, saj jih še posebej skrbi za usodo njihovih žena in hčera pod vladavino talibanov. Po zavzetju se je veliko ljudi v strahu za življenje skrilo v notranjost svojih domov. Pričela se je tudi intenzivna evakuacija diplomatskega osebja, številni afganistanski civilisti na vsak način skušajo zapustiti državo. Ljudje so v paniki plezali celo na vojaška tovorna letala, medtem ko so ta praktično že vzletala, pri čemer je nekaj ljudi danes tudi umrlo. Skupina 70 držav se je odločila, da pozovejo talibane, naj vsem tujim državljanom in Afganistancem, ki želijo zapustiti državo, to omogočijo. Pod izjavo, ki je bila objavljena v uradu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, se je podpisala tudi Slovenija. Tamkajšnji prebivalci se z razlogom bojijo, kako bo odslej videti njihovo življenje. Ženske že med prejšnjo talibansko vladavino niso imele praktično nobenih pravic – zaprte so bile po hišah, niso smele delati, nositi so morale burko, pogosto so bile lahko tudi kruto kamenjane. “Bojim se, kaj se bo sedaj zgodilo z ženskami, ki so po odhodu talibanov napredovale in si priborile pravico do dela, zasedale so vodilne položaje in bile aktivne v politiki. Lahko se nam celo zgodi vrnitev preteklost, česar pa si nihče ne želi,” je zaskrbljeno komentiral tudi nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar.
Absolute nightmare:( https://t.co/OWgzjyomIG
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) August 15, 2021
Ženske bodo znova pobijali, kamenjali, svet bo gledal stran kot vedno, ko gre za radikalni islam
“V resnici je to, kar se dogaja v Afganistanu, s civilizacijskega vidika tragedija svetovnih razsežnosti. Vsa leta naporov v Afganistanu gredo v nič. Ženske bodo znova pobijali, kamenjali, svet bo gledal stran kot vedno, ko gre za radikalni islam,” je situacijo v Afganistanu komentiral poslanec SDS Branko Grims. Posnetki, ki se pojavljajo na družabnih omrežjih pa so zaskrbljujoči še z enega vidika. Pri poskusu bega iz države je namreč opaziti le moške – za katere bi prej pričakovali, da se bodo bojevali ali pa vsaj poskrbeli za varen umik svojih žensk in otrok. The Guardian piše zgodbe žensk v Afganistanu, ki kažejo na to, kakšna usoda jih je doletela praktično čez noč. V nedeljo zjutraj je na univerzi iz ženskega doma pritekla skupina žensk, ena izmed njih je pojasnila, da jih je policija evakuirala, ker so talibani prispeli v Kabul in bodo pretepli ženske, ki nimajo burke. Vsa dekleta so želela domov, vendar niso mogle uporabiti javnega prevoza. Vozniki jih niso pustili v svoja vozila, ker niso želeli prevzeti odgovornosti za prevoz ženske.
Še huje je bilo za ženske iz študentskega doma zunaj Kabula, ki prestrašene in zmedene niso vedele, kam naj gredo. Moški, ki so stali naokoli, so se norčevali iz deklet in žensk ter se smejali njihovem strahu. “Pojdi in obleci svojo burko” je zaklical eden. “To so vaši zadnji dnevi, ko ste na ulici,” je dejal drugi. “V enem dnevu se bom poročil s štirimi,” je rekel tretji. Ena izmed študentk je povedala, da je skoraj dokončala dve sočasni diplomi na dveh najboljših univerzah v Afganistanu. “Novembra bi morala diplomirati na ameriški univerzi v Afganistanu in na univerzi v Kabulu, a danes zjutraj mi je vse to izginilo izpred oči. Toliko dni in noči sem delala, da sem postala oseba, ki sem danes, in danes zjutraj, ko sem prišla domov, sem s sestrami najprej skrila osebne izkaznice, diplome in spričevala. Bilo je uničujoče. Zakaj bi morali skrivati stvari, na katere bi morali biti ponosni,” se je skrušeno spraševala. Dejala je, da se kot ženska počuti, kot da je žrtev te politične vojne, ki so jo začeli moški. “Počutila sem se, kot da se ne morem več glasno smejati, ne morem več poslušati svojih najljubših pesmi, ne morem se več srečati s prijatelji v naši najljubši kavarni, ne morem več nositi svoje najljubše rumene obleke ali roza šminke. In ne morem več hoditi v službo ali dokončati univerzitetne diplome, za katero sem delala leta.”
How will I explain to my grandchildren that US and NATO with all the military might, advance technology, superior surveillance system and trillions of dollars lost to these people? Mind boggling.#kabulairport #AfganistanWomen #Afghanistan pic.twitter.com/PQVwNBaRIo
— Musharraf Kaimkhani (@MusharrafKaimk4) August 16, 2021
Kljub vsemu denarju in urjenju so talibani premagali afganistansko vojsko praktično brez vsakega odpora
Oktobra 2001 so ZDA napadle, da bi izgnale talibane, za katere so trdili, da skrivajo Osamo bin Ladna in druge člane Al Kaide, povezane z napadi 11. septembra. Število ameriških vojakov se je povečalo, ko je Washington vložil milijarde dolarjev v boj proti talibanskim upornikom in financiral obnovo. Leta 2011 jih je bilo tako okoli 110 tisoč. Tudi druge države so prispevale svoje vojake v državi, vključno z drugimi članicami Nata. Slednji je svojo uradno misijo decembra 2014 uradno končal, vendar je tam obdržal 13 tisoč vojakov za pomoč pri usposabljanju afganistanskih sil in podpori protiterorističnim operacijam. Po podatkih obrambnega ministrstva ZDA so skupni vojaški izdatki v Afganistanu od oktobra 2001 do septembra 2019 dosegli 778 milijard dolarjev. Poleg tega je ameriško državno ministrstvo – skupaj z ameriško agencijo za mednarodni razvoj (USAID) in drugimi vladnimi agencijami – za projekte obnove porabilo 44 milijard dolarjev, poroča BBC.
Velika Britanija in Nemčija, ki sta imeli največ vojakov v Afganistanu po ZDA, sta med vojno porabili približno 30 in 19 milijard dolarjev. Čeprav sta umaknili skoraj vse svoje čete, sta ZDA in Nato do leta 2024 obljubila skupaj 4 milijarde dolarjev za financiranje lastnih sil Afganistana. Letos je Nato v Afganistan poslal zaloge in opremo v vrednosti 72 milijonov dolarjev. Tu so bile seveda tudi človeške žrtve, umrlo je vsaj 2.300 ameriških vojakov in več kot 450 vojakov Združenega kraljestva. Kritike na račun Bidna se krepijo. Predvsem ni jasno, kako so lahko talibani tako hitro premagali afganistansko vojsko, ki so jo urile tudi ZDA, za to pa v 20 letih namenile ogromno denarja. “Zbežal je iz Afganistana, namesto da bi sledil načrtu naše administracije – načrtu, ki je ščitil naše ljudi in naše premoženje ter zagotovil, da talibani ne bodo niti sanjali, da bi zavzeli naše veleposlaništvo ali si zagotovili bazo za nove napade na Ameriko”, je bil Trump med drugim kritičen do Bidna. “Talibani nimajo več strahu niti spoštovanja do Amerike in njene moči. Kakšna sramota bo, ko bodo talibani dvignili zastavo nad veleposlaništvom Amerike v Kabulu. To je popoln neuspeh zaradi šibkosti, nesposobnosti in popolne strateške neskladnosti,” je še dodal nekdanji predsednik.
Sara Bertoncelj