Medtem ko slovenska vlada gasi ogenj z bencinom in načrtuje konkreten dvig plač v javnem sektorju in pakete solidarnostne pomoči v boju z inflacijo, pa italijanska vlada proučuje možnost, da bi DDV na kruh in testenine znižala na nič, za meso in ribe pa znižala z 10 na 5 %.
Novico je potrdila namestnica gospodarskega ministra Laura Castelli. Povedala je, da bo ukrep pomagal potrošnikom, ki se soočajo z vse višjimi cenami osnovnih živil, hkrati pa je zagotovila, da ne bo povzročil deficita v proračunu, kljub dvigu obresti Evropske centralne banke, ki bo vplival na prihodkovno stran.
Namestnica je poudarila, da “če vlada ne bi padla, bi bil ukrep sprejet še pred sprejetjem proračuna”.
Italijani se zavedajo, da pot iz trenutnih razmer vodi izključno skozi optimizacijo odhodkovne strani proračuna. Ko po svetu in predvsem po EU divja najhujša inflacija po drugi svetovni vojni, ni čas, da bi umetno dvigovali plače in posebnim skupinam ljudi dajali nepovratna sredstva kot del razširjenega predvolilnega programa miloščina-za-glas.
Tudi Janševa vlada je delila t. i. bombončke, a je to počela v povsem drugačnih fiskalnih časih s podporo širše strokovne svetovalne skupine, ki je predlagala smele ukrepe, zaradi katerih smo bili konec koncev druga najbolj gospodarsko uspešna država pri spopadu s pandemijo covida. Večina držav je takrat sprejemala podobne ukrepe, a smo kljub temu bili med uspešnejšimi.
Golob se je ujel v past
Po eni strani je Golobova vlada v svoji brezidejnosti ujeta v past. Na vsak način bi rada sledila Janševi vladi in določenim segmentom populacije ponudila nepovratna sredstva neposredno iz proračuna, ter tako pokazala svojo socialno noto. Vlada in njeni svetovalci pa se še ne zavedajo, da so časi zdaj povsem drugačni. Ko divja inflacija, pač ni čas za višanje plač javnim uslužbencem, ki so sicer že v osnovi plačani veliko več delavci v zasebnem sektorju.
Vlada je sindikatom javnega sektorja pred dnevi ponudila 4-odstotno povišanje, konec leta, ko bi bilo znano, kakšna je bila inflacija v preteklem letu, pa še uskladitev plačnih nesorazmerij. Sindikati medtem zahtevajo kar 12-odstotno povišanje, medtem ko naj bi bila inflacija na letni ravni po napovedih Urada za makroekonomske analize za letošnje leto 8-odstotna.
Na drugi strani še vedno ostaja “krizni” DDV, ki ga je začasno sprejela Alenka Bratušek leta 2013 in bi na neposreden način pomagal potrošnikom, hkrati pa empirične raziskave kažejo, da je ob takem ukrepu izpad fiksusa minimalen, kot tudi izpad iz nižanja davkov na plače.
Italijani bodo povečali konkurenčnost
Italijanska davčna reforma v analizah napoveduje, da večjih izpadov ne bo, saj se s takšnim ukrepom viša tudi konkurenčnost industrije. To je ne nazadnje pokazala tudi novela zakona o dohodnini, ki jo je sprejela Janševa vlada. Ta je požela odobravanje s strani strokovnjakov na obeh straneh politične ideologije, nasprotovali pa so ji skrajno levi opozicijski politiki in (ironično) sindikati. Na koncu smo videli, da je vlada kljub nižji obdavčitvi dela pobrala več denarja kot pred novelo.
Na žalost pa je Golobova vlada napovedala, da bo razveljavila tudi ta ukrep, zaradi katerega imajo ljudje neposredno višje plače, ne da bi pri tem obremenjevali delodajalce. Plače bodo naslednje leto tako zopet nižje, kot bi lahko bile, razen za javne uslužbence, ki bodo sredstva skompenzirali prek izsiljevalskih sindikatov javnega sektorja.
Andrej Žitnik