Marsikdo si misli, da so prve feministke, ki so zagovarjale enakopravnost žensk v odnosu do moških in aktivno vlogo žensk v politiki, zagovarjale splav. A to še zdaleč ne drži, saj so te enotno zagovarjale stališče, da je prepoved splava namenjena zaščiti žensk. Veja feministk tako zagovarja stališče, da strinjanje s splavom pomeni nepoznavanje resničnih potreb žensk, da si ženska zasluži boljše kot splav in da nobena sočutna oseba, ki je seznanjena s trpljenjem po splavu, ne želi, da bi ženska trpela zaradi osebne tragedije.
Ena izmed najbolj znanih feministk iz začetka 19. stoletja, ki se je več kot šest desetletij zavzemala za zagovarjanje pravic žensk, je bila Američanka Elizabeth Cady Stanton, ki se je aktivirala po tem, ko gibanje proti suženjstvu žensk ni priznalo kot enakovrednih moškim. Stantonova, ki je bila poleg ostalih feministk tistega časa zaslužna za nastanek deklaracije Seneca Falls, ki je prispevala k začetku feminističnega gibanja v ZDA, je zagovarjala prepričanje, da bi za splav moralo obstajati pravno sredstvo, ki bi ga prepovedalo. “Ženske bi se morale uveljaviti … in končati z množičnim trpljenjem in ubijanjem nemočnih otrok.”
Med bolj znanimi feministkami je bila tudi ameriška potujoča predavateljica Sarah F. Norton, ki je najbolj znana po svojem aktivizmu na zasebni univerzi Cornell s sedežem v kraju Ithaca v zvezni državi New York. Poleg tega, da je sodelovala pri nastajanju feminističnega časopisa The Revolution, je sodelovala tudi pri nastanku drugih publikacij s feministično vsebino. V enem izmed svojih del je obravnavala primer, ko je ženska umrla po tem, ko jo je partner prisilil v to, da spije strup z namenom, da splavi njunega otroka, zato ne čudi, da jo je še posebej jezil neobstoj kazni za smrt nerojenih otrok. Smrt je opredeljevala kot kaznivo dejanje, za katero bi morale obstajati sankcije.
Zagovarjale so tudi svobodno materinstvo
Med feminističnimi zagovornicami svobodnega materinstva je bila priljubljena predavateljica na Srednjem zahodu Maddie Brinckerhoff. Pri tem je treba pripomniti, da zgodnje feministke pri terminu svobodno materinstvo niso imele v mislih splava ali kontracepcije, temveč spolno vzdržnost v zakonu. Zagovarjale so prepričanje, da bi možje morali spoštovati njihovo odločitev za vzdržnost, saj lahko na takšen način ženske vplivajo na to, če oziroma kdaj želijo postati matere. V znanem feminističnem časniku The Revolution je zapisala, da ko ženska konča življenje nerojenega otroka, to predstavlja dokaz, da se je znašla v gromozanski zmoti.
Prva ženska, ki je diplomirala iz medicine, je bila dr. Elizabeth Blackwell, ki je bila še posebej aktivna v gibanju za pridobitev volilne pravice. Med drugim je kot zdravnica obstoj embria enačila z začetkom človeškega obstoja. “Vidimo lahko majhno celico, tako majhno, da jo je zlahka mogoče spregledati … gre za živo celico,” je navajala in komentirala, da je ta vredna vsakega občudovanja. “Pustite jo v njenem naravnem habitatu, ki jo obkroža bogato življenje zdravega materinskega organizma, da bo zrasla v človeško obliko,” je še povedala. Poleg tega, da je izražala ogorčenje glede Madame Restell, ki je tedaj v New Yorku na nezakonit način izvajala splave, jo je motilo tudi to, da bi jo imenovali zdravnica.
Med vidnejšimi aktivistkami za pravice žensk v tistem obdobju je bila Susan B. Anthony, ki je v časniku The Revolution med leti 1868 – 1872 objavila več člankov proti splavu. Anthonyjevi pripisujejo tudi avtorstvo enega najbolj vplivnih člankov proti splavu, ki je bil kadar koli objavljen v omenjenem feminističnem časopisu. V tem poudarja, da je ženska kriva za splav ne glede na motiv, pa če je to zaradi želje po lastnem udobju ali želje, da nerojenega otroka reši trpljenja. Poleg tega je izpostavila, da bo to breme za vedno ostalo nad žensko, vsakdo, ki bo žensko privedel do splava, pa bo po njenih besedah trikrat kriv, da jo je zaradi lastne sebične agende privedel do obupa in storitve kaznivega dejanja.
Kot lahko vidimo, med zgodnjimi in zdajšnjimi feministkami obstaja vidna razlika, saj so slednje s svojimi prizadevanji odtavale v povsem drugo smer. Te namreč zagovarjajo splav, prav tako jim kljub zagovarjanju pravic žensk ni mar za muslimanke, ki so prisiljene v zakrivanje in teptanje njihovih pravic. Narobe svet.
N. Ž.