Vrhovno sodišče je danes po opravljeni javni obravnavi o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon o drugem tiru pa tako še naprej ni v veljavi. V obrazložitvi so na vrhovnem sodišču pojasnili, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih. Kovačič ponoven razpis referenduma predlaga z jesenskimi volitvami.
Vrhovno sodišče je med drugim ugotovilo, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97 tisoč evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo. Ocenilo je, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti.
Sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.
Uveljavitev zakona prinaša tveganja
Na podlagi tega so vrhovni sodniki ocenili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v “njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev”. Zato, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede.
“Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja,” je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.
Vladna stran je imela na voljo močno medijsko kampanjo, ki je gotovo vplivala na rezultat
Prav tako je vrhovno sodišče poudarilo, da od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja. Vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, je bila, tako kot je trdil Kovačič, enostranska. Vrhovno sodišče sicer lahko pritrdi vladi, da uporaba sredstev za potrebe referendumske kampanje v uporabljeni višini sama po sebi tudi glede na dosedanje izkušnje referendumov ne zagotavlja uspeha na referendumu. Vendar pa ni mogoče zaključiti, da v tem konkretnem primeru referendumska kampanja vlade in s tem povezana uporaba proračunskih sredstev sploh nista mogli vplivati na izid tega referenduma.
Ob ugotovljenih nepravilnostih pa vrhovno sodišče ne more računsko dokazati, kakšen je bil vpliv teh kršitev na izid referenduma, dejstvo pa je, da je gotovo vplivalo. “Preko 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati …” je naštel Kerševan. Vrhovno sodišče se po njegovih besedah zaveda, da njihova odločitev pomeni ponovno vabilo volivcem, da pridejo na referendum, na katerem so se že odločali, ali pa so se odločili, da tja ne gredo.
Kovačič od začetka trdil, da je referendum nezakonit
Iz končnega poročila Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec lanskega septembra glasovalo 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega, piše STA. A še preden je zakon lahko začel veljati, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo glasovanja na referendumu.
Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu.
Vili Kovačič: Samo butalci bi sprejeli rešitev, da bi bil referendum posebej
Kovačič je v izjavi po današnji zmagi dejal, da jo je pogojno pričakoval. Uresničilo se je, da so sodniki ravnali razumno in pošteno ter da so upoštevali naše argumente, je dejal. Po sodbi vrhovnega sodišča je napovedal tudi boj za nov datum referenduma, “da se ne bo spet ponovila kakšna neumnost”. Poudaril je, da mora biti novi referendum izveden skupaj z volitvami. “Letos imamo še dvoje in samo butalci bi sprejeli rešitev, da bi bil referendum posebej,” je bil jasen. Dodal je, da je cilj demokracije, da čim več ljudi odloča, ne pa čim manj. Kovačič je prepričan, da je o projektu osveščenih vedno več ljudi in da bodo ti glasovali proti, med drugim bodo po Kovačičevem prepričanju tako odločili tudi po zapletu z maketo o drugem tiru, s čimer je vlada po oceni pobudnika referenduma dokazala, “da pravzaprav krade denar”.
Kovačiča je pred vrhovnim sodiščem zastopala odvetnica Lucija Ušaj Šikovec.
C. Š.