“Kljub napredku medicine ostaja dejstvo, da smo ljudje podvrženi staranju, bolezni in trpljenju, neizogibno pa tudi smrti. Ob tem se je treba zavedati, da je vse to del celote človeškega življenja,” so predstavniki verskih skupnosti zapisali v skupni izjavi, ki so jo označili za zgodovinski dogodek.
Predstavniki verskih skupnosti so danes v Ljubljani podpisali skupno izjavo, s katero nasprotujejo uvajanju samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. Vsak neozdravljivo bolan posameznik mora biti deležen najboljše in najcelovitejše možne telesne, čustvene, socialne, verske in duhovne paliativne oskrbe, zapisali v skupni izjavi.
Podpisali so jo predstavnik Islamske skupnosti v Sloveniji, Katoliške cerkve, Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, Binkoštne cerkve in Judovske skupnosti, podpisana sta tudi predstavnika makedonske in srbske pravoslavne cerkve. Predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja je treba nemudoma umakniti iz parlamentarnega postopka, so prepričani.
Evtanazija pomeni odpoved skrbi za najbolj ranljive
Menijo, da je treba storiti vse, da se trpečemu človeku pomaga. Katerakoli družba namreč svojo človečnost pokaže tako, da ranljivim, bolnim, ostarelim in trpečim osebam pomaga na vse načine, da bi lahko vsak njen član kljub bolezni in staranju nekoč doživel svoj odhod v miru, so prepričani.
“Vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, pomeni popolno nasprotje tega, k čemur bi morali kot družba stremeti, k spoštovanju in skrbi za vsako človeško življenje. Tako z etičnega kot verskega vidika je takšno dejanje nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive,” so še zapisali v izjavi.
Zgodovinski dogodek
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je medtem skupno stališče verskih skupnosti glede zaščite človekovega življenja označil za zgodovinski dogodek. Poudaril je, da je človekovo življenje neprecenljivo in da poskus uvajanja samomora s pomočjo pomeni spremembo kulture in pogleda na človekovo dostojanstvo.
“Pozivamo vse, ki odločajo o tem, da zaščitimo človekovo življenje, da omogočimo ljudem dostojno smrt, predvsem pa, da se družba kot celota in tudi mi kot verske skupnosti poglobimo v to vprašanje, kako bi omogočili dostojnejšo smrt v smislu paliative,” je na novinarski konferenci dejal Saje.
Paliativno nego umirjajočega in njegove družine podpira tudi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak. “Namesto hitrih rešitev v obliki navajanja na misel o samomoru, spodbujamo plemenito človeško predanost skrbi drug za drugega, zlasti pa za tiste, ki trpijo,” je poudaril.
Tudi trpeči bolniki ob koncu življenja potrebujejo upanje, je dodal superintendent Binkoštne cerkve Daniel Grabar. “To ni več dolgoročno upanje, to so morda svetli trenutki, da bom preživel nekaj minut brez bolečin v pogovoru s svojimi najbližjimi. Jemljemo jim ga, ko začno razmišljati o prostovoljnem zaključku življenja,” je prepričan.
“Kot je v tej naši današnji skupni izjavi napisano, bi zakonsko uvajanje možnosti samomora pomenilo posredno spodbudo bolnikom k končanju lastnega življenja, kar je za nas nesprejemljivo, tako iz verskega kot etičnega prepričanja,” je poudaril predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin-Levi.
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je medtem poudaril, da mora država in državne institucije včasih zaščititi svoje državljane pred njimi samimi, zato se predstavniki verskih skupnosti ne strinjajo s predlogom zakona o prostovoljnem končanju življenja oziroma s pomočjo druge osebe. “Zdravniški poseg, ki bi imel za cilj, da namerno prekine življenje, je neetičen, celo ko gre za željo bolnika,” je prepričan.
Prav tako je opozoril tudi na zakon o verski svobodi, ki se po njegovih besedah spreminja mimo dialoga z verskimi skupnostmi. Zakon je zelo pomanjkljiv in potrebuje spremembe, ki bi verskim skupnostim olajšale delovanje, je še poudaril. S tem se je strinjal tudi Saje, ki meni, da je prišlo do nazadovanja dialoga med državo in verskimi skupnostmi.
C. Š.