Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU izrazila pomisleke pri dobavi izstrelkov dolgega dosega ukrajinski vojski. Ti bi po njenem mnenju lahko ogrozili nastanek na Ustanovni listini ZN utemeljenega “trajnega in pravičnega” miru v Ukrajini. Pa bi ga res? Kot so ugotovili nekateri njeni kolegi, bi lahko bila resnica ravno nasprotna.
Tako je včeraj povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon: “Na vprašanje glede dobave raket dolgega dosega Ukrajini morajo odgovoriti predvsem države, ki takšne rakete imajo. Dejstvo je, da Rusija napade stopnjuje, zato je treba Ukrajini še naprej pomagati, da se brani. Vnovič poudarjam, da je nujen poziv k trajnemu in pravičnemu miru. Miru, ki ga bo Ukrajina sprejela in bo na temeljih Ustanovne listine ZN. Dobava raket dolgega dosega bi lahko imela ravno nasproten učinek. Podpiram napore Ukrajine za organizacijo drugega mirovnega vrha, na katerem bi sodelovale tudi Rusija, Kitajska, Brazilija in Indija.”
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je izrazil ravno nasprotno stališče: “Vedno znova ponavljam, da bi Ukrajina morala imeti možnost uporabiti orožje, ki smo ji ga priskrbeli, da bi ne le ustavila puščice, ampak tudi zadela strelce.”
Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je bil še bolj neposreden: “Strategija deeskalacije, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh letih, je bila neuspešna, zato zdaj potrebujemo drugo, ki temelji na sili in ki jo zahtevajo baltske države in druge, vključno z Ukrajino.”
Učinek uporabe izstrelkov dolgega dosega na ruskem ozemlju
Odobritev uporabe izstrelkov dolgega dosega ATACMS ali britansko-francoskih Scalp/Storm Shadow na ruskem ozemlju v prvi vrsti izboljšuje operativne zmožnosti ukrajinske vojske. Omogoča napade na tarče (poveljniške strukture, logistične zmožnosti, skladišča orožja …), ki so bile že doslej v dometu opreme, ki jim je na voljo. Spomnimo, tako sisteme ATACMS kot tudi Scalp/Storm Shadow je ukrajinska vojska prejela že pred časom.
Ali lahko odobritev Bidnove administracije, ki je bila sprejeta izrazito pozno v konfliktu, še spremeni dinamiko vojne, je odprto vprašanje. Brez dvoma je cilj upočasniti napredovanje ruske vojske na ključnih delih fronte, v kolikšni meri bo do tega prišlo, pa je odvisno predvsem od števila izstrelkov, ki so ukrajinski vojski še oz. bodo na voljo.
Strah, da bi uporaba tovrstnih izstrelkov na ruskem ozemlju lahko povzročila eskalacijo vojne, je (ne glede na izjave ruskega vodstva), relativno neupravičen. Ruska stran bi vojno v tem trenutku zelo težko še razširila, lastne izstrelke istega tipa pa brez najmanjše težave že tako ali tako uporablja na ukrajinskem ozemlju.
Kursk je za Ukrajino bistvenega pomena
Odločitev Bidnove administracije bi lahko imela večji učinek za pogajalsko mizo kot na bojišču. Mednarodni mediji namreč poročajo, da bodo ti izstrelki najprej uporabljeni na ruskem ozemlju Kursk, ki ga je pred meseci zasedla ukrajinska vojska. Glede na to, da je novoizvoljeni ameriški predsednik Trump obljubil hitro končanje vojne, je za ukrajinsko stran bistvenega pomena, da ozemlje ohrani, saj ga bo lahko izkoristila kot pogajalski vzvod za doseganje, kot bi se izrazila naša zunanja ministrica, “trajnega in pravičnega” miru. Brez Kurska bo pogajalska pozicija Ukrajine v veliki meri oslabljena.
Odmev domače politike
Stališče slovenske zunanje ministrice zato deluje neupravičeno. Razumeti ga je predvsem kot odmev določenih političnih krogov iz Slovenije. Spomnimo, v soboto se je v Ljubljani odvil “mirovniški” politični shod, na katerem so se udeleženci borili proti “rusofobiji”. Shoda se je udeležil tudi Milan Kučan.
Ljubljana, juče 🤮
Ovo su isti ljudi koji na ukrajinskim mitinzima uključuju himnu terorusije i zvuci bombardovanja
“Gibanje Slovenija protiv rusofobije” 🤮 pic.twitter.com/jgDBa7Hrf5
— Iryna Sieidkhanova (@omojblog) November 17, 2024
Ž. K.