Po koncu druge svetovne vojne je Udba na širšem območju Širokega Brijega na Hrvaškem kruto pobijala številne “križarje” oziroma “škriparje”. Njihova trupla so polagali na “ogled” na različne kraje v občini, na zidove pokopališč, na mostove, vaške trge in celo na ceste. V opomin in kot primer, kaj se zgodi tistim, ki ne delijo istega mnenja in ne sledijo komunistični ideologiji.
Te žrtve imenujemo vojne žrtve. A žrtve so bili tudi njihovi družinski člani, sosedje in prijatelji, torej civilisti, ženske, otroci, bolni, starejši ljudje, vsi tisti, ki so jih videli v družbi s “škriparji”. Bili so mučeni in brutalno umorjeni. Tudi v povojnih letih je Udba pobila ogromno civilistov in to le na podlagi suma, da so v kontaktu s križarji. Zapirali so jih, obsojali na več let strogega zapora s prisilnim delom, ki so ga prakticirali po ječah v nekdanji Jugoslaviji, pišejo v Komunističnih zločinih.
V Mosorju v bližini Gostuše so 18. septembra 1946 člani zloglasne Udbe deset “škriparjev” v spanju ubili in zažgali. Znana so tudi imena umorjenih, njihovi morilci pa nikoli niso bili preganjani. Vsako leto se v Mosorju spominjajo kruto pobitih in njim v spomin pripravijo sveto mašo s procesijo, ki poteka do njihovega groba.
Marijofil Mandić, Zlatko Ćavar, Jure Zovke, Božo Hrkać, Jakiša Alpeza, Vidak Prskalo, Veselko Rezić, Ivan Jurčić, Ivan Kolobarić in Ivan Katura.
A. G.