Zmaga tradicionalne, zdravorazumske in podjetne Amerike

Datum:

Za nami so izredno pomembne ameriške predsedniške volitve. V nasprotju z javnomnenjskimi anketami, ki so predvidevale veliko izenačenost med demokratsko predsedniško kandidatko Kamalo Harris in republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom, je slednji prepričljivo zmagal. Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike (ZDA) Donald Trump ni zmagal samo v “republikanskih” zveznih državah, ampak tudi v vseh sedmih “nihajočih” zveznih državah, kot so Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Pensilvanija, Severna Karolina in Wisconsin. Skupaj je dobil 312 elektorskih glasov, Harrisova pa 226 elektorskih glasov.

Naj spomnimo, da v ZDA svojega predsednika izvolijo posredno, in sicer s pomočjo t. i. elektorskega kolegija. Volivci v vsaki zvezni državi in v okrožju Kolumbija (prestolnica Washington) na splošnih volitvah volijo elektorje, ki jih pooblastijo za sodelovanje na predsedniških volitvah. Drugi člen ameriške ustave namreč določa, koliko elektorjev ima lahko posamezna zvezna država.

Elektorski kolegij je tako oblika posrednih volitev v nasprotju z neposrednimi volitvami, s katerimi volijo člane Kongresa ZDA. Od leta 1964 je na vseh predsedniških volitvah 538 elektorjev. Za predsednika je vsaka štiri leta tako izbran tisti kandidat, ki ima večino glasov elektorskega kolegija, to je 270 glasov. Ni torej nujno, da je to hkrati tisti kandidat, ki ima večino glasov volivcev v celotni državi. V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da je postal predsednik najmočnejše države na svetu nekdo, ki ni dobil večine glasov vseh volivcev, ampak tisti, ki je osvojil večino elektorskih glasov. Leta 2016 je npr. demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton v celotni državi dobila 65.853.625 glasov, republikanski predsedniški kandidat Donald Trump pa 62.985.106 glasov. Ker je Clintonova osvojila le 232 elektorskih glasov (20 zveznih držav plus DC), Trump pa 306 (30 zveznih držav), je bil izvoljen slednji. T

Tokrat je Trump poleg večine elektorskih glasov dobil tudi večino glasov vseh ameriških volivcev (t. i popular vote), kar je več kot 75 milijonov, Harrisova pa skoraj 72 milijonov glasov. Republikanci so osvojili tudi večino v kongresu − tako v senatu kot v predstavniškem domu. To jim bo omogočalo udobno vladanje.

Seveda se postavlja vprašanje, zakaj je bila Harrisova tako vidno poražena in zakaj je Trump tako prepričljivo zmagal. Nedvomno je znal prisluhniti potrebam, željam in strahovom “navadnih” ljudi. Izpostavljal je svojo težnjo k temu, da bo povečal blaginjo vseh državljanov, da bo delal v njihovem interesu, ne pa v interesu elit in washingtonskega establišmenta, da bo izsušil washingtonsko politično “močvirje”, da bo uničil “globoko državo”. Vztrajno je obljubljal, da se bo zoperstavil tistim globalizacijskim trendom, ki škodujejo ameriškim državljanom. V Združenih državah Amerike bo tako poskrbel za vzpostavljanje delovnih mest, ki jih je globalizacija onemogočila in ki so se preselila v Azijo. Legendarni ameriški predsednik Ronald Reagan je v svoji predsedniški kampanji leta 1980 pogosto uporabljal frazo: “Let’s make America great again”. “Make America Great Again,” je izpostavljal tudi Donald Trump, s temi besedami pa se je učinkovito približal ameriškim volivcem, ki si želijo vrnitve “stare slave” oz. nove “zlate dobe”. Ti so upravičeno čutili, da se vladajoča demokratska oblast preveč ukvarja s svetom in premalo z domačimi težavami. Poleg tega jih je motilo dominantno medijsko posiljevanje s t. i. prebujensko ideologijo. Slednja “na veliko” poudarja domnevne rasne predsodke in diskriminacijo, ki naj bi bila zakoreninjena v ameriški družbi. V ta nabor sodijo tudi ideje ameriške levice, ki vključujejo identitetno politiko in socialno pravičnost, na primer pojem “belega privilegija” in odškodnino za suženjstvo za Afroameričane. Med najbolj znanimi “prebujenskimi” gibanji sta izrojeno gibanje LGBT in rasistično gibanje Black Lives Matter. Trump na drugi strani ni poudarjal interesov različnih domnevno zapostavljenih manjšin, ampak interese vseh Američanov.

Borec proti globoki državi

Trumpova zmaga je tudi rezultat tega, da je znal zlorabo ameriškega tožilstva in sodstva, to je politično montirane sodne procese proti sebi, obrniti v svoj prid. Nenehno je bil tudi tarča ameriških liberalnih in levičarskih medijev, ki so ga demonizirali in blatili. Postal je žrtev, borec proti “globoki državi”, še posebej zatem, ko je na začetku julija v Pensilvaniji čudežno za las preživel atentat. S podporo uspešnega poslovneža in milijarderja Elona Muska in njegovega omrežja X je na svojo stran dobil pomembnega zaveznika, ki podobno kot on simbolizira sodobno ameriško zgodbo o uspehu. Le kdaj bomo imeli tudi mi zgodbo o uspehu? Nedvomno takrat, ko bo večina slovenskega volilnega telesa spregledala!

Metod Berlec

Sorodno

Zadnji prispevki