“Mislim, da je zadnjih 30 let pokazalo, da nujno potrebujemo ministrstvo za demografijo, ki bi moralo biti eno ključnih ministrstev z močno podporo predsednika vlade in finančnega ministra. Eden od razlogov, da smo sedaj v taki demografski krizi, je, da takega ministrstva nimamo,” je prepričan Aleš Primc.
V slovenskih porodnišnicah je bilo lani zabeleženih zgolj 16.811 porodov, to je 613 ali 3,5 odstotka manj kot leta 2022. Končno število rojenih otrok sicer še ni znano (ocenjuje se, da bi jih lahko bilo okoli 17 tisoč). Prav mogoče je, da se je v Sloveniji lani rodilo najmanj otrok, odkar meritve obstajajo, kar je doslej veljalo za leto 2003 (16.917 rojenih otrok), nato pa je število rojenih otrok vse do leta 2010 naraščalo (tega leta je bilo 22.002 rojenih otrok). Število porodov se je leta 2023, če primerjamo z letom 2022, zmanjšalo v osmih porodnišnicah, največji upad pa so zabeležili v Kranju, poroča STA.
Stanje je komentirala Metka Zevnik iz Gibanja za otroke in družine: “Težko rečem, kaj je točno razlog. Vsekakor pa klima, ki je trenutno v Sloveniji, k temu doprinese. Gre za popolno negotovost, negotova prihodnost pod to vlado, davki se zvišujejo, energija se draži. Družine težko predvidevajo, kaj bo.” Spomnila je tudi na slabšanje varnostnih razmer v Evropi in svetu, kar prinaša še dodatne skrbi. Zevnikova domneva, da so navedeno zelo pomembne okoliščine. Še ena pomembna zadeva pa je odnos do življenja, ki se v javnem diskurzu nikakor ne spodbuja: število otrok, rojstev, pomoč družinam itd. Slednja je celo okrnjena, ukinjen prispevek za drugega otroka. “Vsekakor lahko rečemo, da gre za družini nenaklonjeno okolje.”
“In tukaj so še obljubljena stanovanja, ki jih ni od nikoder. Menim, da mlade družine in mlade preveva pesimizem.” V nadaljevanju pa je Zevnikova spregovorila, kako v prihodnje preprečiti padanje rodnosti. Spomnila je, da je sosednja Madžarska “našla pot spodbud”. Za mlade družine je uvedla davčne olajšave, pa vse do rešitve stanovanjskih problemov. Gre za lep vzor, kako je mogoče. Zagotovo šteje tudi dejstvo, da je oblast stabilna in ljudem naklonjena. “Vse to je tisto, kar prispeva. Zagotovo bi v Sloveniji potrebovali nekaj podobnega kot to, kar smo že imeli – Urad za demografijo ali nek oddelek znotraj ministrstva za delo, ki bi bil eksplicitno zadolžen za to področje,” je prepričana Zevnikova.
Zadevo je komentiral tudi vodja Gibanja za otroke in družine Aleš Primc: “Čestitam vsem mamam in očetom, ki ste podarili življenje svojim otrokom. To je bila ena najboljših odločitev v vašem življenju! Leto 2023 je bilo leto z najmanjšim številom rojenih otrok v dosedanji zgodovini Slovenije. Do sedaj je bilo najnižje število rojenih 17.321 leta 2003.” Slovenija ima že 42 let prenizko rodnost za obnavljanje prebivalstva. V zadnjih 15 letih se tudi močno povečuje število tujcev, ki jih je sedaj v Sloveniji že okoli 200 tisoč. Mame, ki niso slovenske državljanķe, rodijo že okoli 15 % novorojenčkov.
Primc že več kot 20 let opozarja na pomanjkanje rojstev in premalo pomoči družinam, dekletom in fantom, obenem predlaga tudi rešitve. Če bi jih začeli takrat izvajati, bi bila Slovenija danes na zeleni veji. Žal v tem času Slovenija ni spodbudila k večjemu veselju do življenja sorazmerno velike generacije mladih, opaža Primc. Žal je večina vlad v tem času ogromno časa in denarja usmerjala v razširjanje LGBTQIA+ ideologije, ki ne priznava pomena mame in očeta za otroka, uvaja posvojitve otrok v LGBTQIA+ razmerja ter otroke spodbuja, da naj t. i. spremenijo spol. Se pravi, da so neposredno uničevali vlogo materinstva in očetovstva in delali za zmanjševanje rojstev, še ugotavlja Primc.
Spodbujati je treba šolanje za poklice, kjer se takoj dobi službo
Zaradi premajhnega števila rojstev ima čedalje večje težave gospodarstvo, ogrožena sta zdravstveni, socialni in pokojninski sistem. Velike težave so v šolstvu, domovih za ostarele, celo v javni upravi je težko dobiti delavce. Pred našimi očmi zaradi premalo rojenih otrok v zadnjih 42 letih razpada naš način življenja, kot smo ga poznali. Primc: “Za več veselja do življenja so nujne spremembe na mnogih področjih. Od domače družine naprej. V domači vzgoji moramo mame in očetje, stare mame in stari očetje, otroke poleg k šolskim in obšolskim dejavnostim spodbujati, da bodo od malega v svoj življenjski načrt vključevali tudi svojo družino in otroke.”
Potrebne so spremembe v šolstvu v smislu vzgoje za družinsko življenje
Treba je sprejeti vrsto ukrepov za lažje usklajevanje služb in družinskega življenja. Starim staršem je treba npr. omogočiti, da bodo lahko vzeli bolniško za svoje vnuke. Potrebne so spremembe v šolstvu v smislu vzgoje za družinsko življenje, kakor tudi sprejeti ukrepe, da bodo študentje motivirani za čimprejšnje končanje študija. Iz študijskih vsebin je treba tudi izločiti nepotrebne vsebine, ki so namenjene samo temu, da imajo določeni profesorji službo. Spodbujati je treba šolanje za poklice, kjer se takoj dobi službo. Potrebno je vzpostaviti mehanizme za takojšnjo zaposlitev po končanju šolanja. Davčno je treba razbremeniti plače mladih zaposlenih, da bodo bolj kreditno sposobni, še predlaga.
Vzpostaviti je treba učinkovite pomoči mladim, da bodo prišli do stanovanja. Gradnja novih neprofitnih stanovanj je samo ena od nalog. Potrebno je pomagati tudi pri obnovah starih stanovanj. Spodbuditi je treba uporabo čim več sedaj praznih stanovanj (nezasedenega je več kot 20 % stanovanjskega fonda). Mame je treba z davčnimi razbremenitvami in tudi drugače nagraditi za rojstvo otrok. “Poslanstvu mame in očeta moramo v družbi spet vrniti spoštovanje. In tako naprej … Skratka. Vsaj 60–70 demografskih ukrepov bi morali začeti takoj izvajati na vseh področjih, da bi resnično kot država in družba pokazali, da hočemo postati otrokom in družini naklonjeni.”
Nujno potrebujemo ministrstvo za demografijo!
“Mislim, da je zadnjih 30 let pokazalo, da nujno potrebujemo ministrstvo za demografijo, ki bi moralo biti eno ključnih ministrstev z močno podporo predsednika vlade in finančnega ministra,” je prepričan Primc. To ministrstvo bi moralo po njegovem imeti močne izvorne pristojnosti, npr. družinsko in stanovanjsko politiko, hkrati pa močno koordinativno vlogo na vseh ostalih področjih (davki, šolstvo, infrastruktura itn.). Eden od razlogov, da smo sedaj v taki demografski krizi, je, da takega ministrstva nimamo. Zadnja Janševa vlada je z Uradom za demografijo naredila začetek demografskega ministrstva, vendar sta ga Golob in Mesec takoj ukinila. S tem je delo na tem področju žal zastalo. Ob prvi normalni vladi bomo morali spodbujanju veselja do življenja nameniti izjemno pozornost in finančna sredstva, do takrat pa zbrati najboljše prakse z vsega sveta in pripraviti ukrepe.
Domen Mezeg