Iz Vatikana so sporočili, da so postavili smreko iz kočevskih gozdov, ki bo tekom letošnjih božičnih praznikov krasila znameniti Trg svetega Petra. Jakob Štunf, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, ob tej priložnosti poudarja, da to predstavlja lepo priložnost za obeležitev 30. obletnice plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti naše države.
30-metrska slovenska smreka, ki je stara kar 75 let in tehta sedem ton, je v Vatikan prispela v večernih urah. V dopoldanskih urah so pričeli s postavitvijo božične smreke, ki bo okrašena z okraski, prav tako izdelanimi v Sloveniji. Veleposlanik Jakob Štunf je povedal, da bo smreka. Trg svetega Petra krasila vse do 10. januarja.
Slovesnost bo zaprta za javnost
Po besedah Štunfa bodo lučke na drevesu slovesno prižgali 10. decembra v popoldanskem času. Na račun omejitev za zajezitev epidemije novega koronavirusa bo slovesnost zaprta za javnost. Udeležba bo odprta le za predstavnike slovenske delegacije in italijanske škofije Teramo, ki je darovala jaslice. Te bodo ravno tako krasile trg pred baziliko svetega Petra. Veleposlanik je povedal, da bo vsako delegacijo sestavljalo okrog 50 ljudi. Kulturni program, kot smo ga vajeni vsako leto, bo letos okrnjen na račun aktualnih razmer. Program namreč ne bo potekal v živo, ampak ga bo mogoče spremljati preko velikih zaslonov.
“Za Slovenijo je postavitev božičnega drevesa na Trgu sv. Petra predvsem lepa priložnost za obeležitev 30. obletnice plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti naše države,” je za STA povedal veleposlanik in ob tem dodal, da je simpatična priložnost tudi v tem, da obletnica sovpada s 100. obletnico rojstva papeža Janeza Pavla II., “hkrati pa tudi s 100. obletnico rojstva dveh velikih Slovencev, dveh velikih domoljubov in državotvornih osebnosti, ki sta veliko prispevala k uspešnemu osamosvajanju”.
Štunf je imel v mislih prvega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Štefana Faleža in nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. Slednji še posebej predstavlja pomemben dejavnik v procesu osamosvajanja, saj je imel povezave z mednarodno skupnostjo, ki so bile v procesu, zgodovinsko neprecenljive. Po besedah Štunfa gre za lepo dodano vrednost na začetku obeleževanja nekega obdobja, ki se bo naslednje leto nadaljevalo s 30. obletnico osamosvojitve. “Hkrati pa je to tudi priložnost, da ponovno izrazimo hvaležnost tako Svetemu sedežu, kot papežu Janezu Pavlu II., ki sta v tedanjem obdobju res z izrazito naklonjenostjo spremljala proces našega osamosvajanja in pri tem tudi veliko veliko pomagala,” je še dodal.
Nina Žoher