Medtem ko se vlada hvali, da “popravlja” odnose s tujino, se je Golob na uradni obisk sosednje Avstrije odpravil šele po enem letu. Drugače je, ko gre za počitnikovanje v razkošnih hotelih z ljubico. Pozornost svetovne javnosti mu ne ustreza. Strah ga je razkritja njegove temne plati, posledično pa Slovenijo potiska v anonimnost. Najpomembnejši vzrok za hladne odnose z Avstrijo pa je povsem zgrešena migracijska politika. Ker vlada podira panele na meji in tako rekoč javno vabi migrante, je severna soseda primorana podaljševati mejni nadzor. S takšnim ravnanjem pa vlada ogroža tudi Slovence. Spomnimo na nedavni roparski pohod in posilstvo v režiji dveh ilegalcev.
Včeraj se je premier Robert Golob (šele po enem letu od začetka vladanja!) mudil v sosednji Avstriji. Že vse od nastopa na državnem političnem prizorišču opažamo, da nerad odhaja v tujino, če že ne gre za počitnikovanje v luksuznih hotelih z ljubico Tino Gaber. Očitno je, da rajši ostaja skrit pred javnostjo (zlasti tujo), menda zato, da se ne bi preveč razvedelo o aferi Gen-I … Kot piše Bojan Požar, se boji, da bi se pozornost tujine preveč osredotočila nanj in da bi kdo objavil kakšne neprijetne podatke o njegovi sporni preteklosti. Prav zato si je kot premier zaželel predvsem miru, ne pa žarometov. V resnici ga živcira slovensko članstvo v VS OZN. In če za hip odmislimo domače osrednje medije, se hitro pokaže, kakšen je njegov resnični mednarodni domet …
Kot smo že pisali, je Golobovo primarno poslanstvo privatizacija energetike, kamor se namerava vrniti. Draginja, vse manjša kupna moč, čakalne vrste v zdravstvu, tegobe kmetov in upokojencev, ga v resnici ne ganejo. Fokusiran je na sončne panele in krčevito zaviranje postavitve drugega bloka nuklearke, ki je za energetsko samozadostnost Slovenija nujen. Toda energetske “mučke” zagotovo niso edini razlog, zakaj Golob tako nerad službeno potuje na tuje, zlasti v Avstrijo. Odgovor se pravzaprav skriva v edinem omembe vrednem “uspehu” Golobove vlade doslej – podiranju panelov na južni meji. Zaradi slednjega in zavoljo javno izrečene dobrodošlice migrantom na Bližnjem vzhodu (kar so po Balkanu baje uspešno “raztrobentali” nevladniki), ima Avstrija hude težave.
Golob se je na srečanju z zveznim kanclerjem Karlom Nehammerjem (in zatem še predsednikom zveznega parlamenta Wolfgangom Sobotko) na Dunaju pomenkoval ravno o nadzoru meje s Slovenijo. Predsednik vlade je navkljub vsemu prepričan, da je nadzor neupravičen in neučinkovit, medtem ko Avstrija še naprej vztraja pri kontroli že od leta 2015. Golob: “Ker migrantov, ki bi prehajali iz Slovenije v Avstrijo, je natančno nič. Torej, ne verjamem, da je ta nadzor sploh potreben.” Resnica pa je takšna, da je Avstrija lani zabeležila 109 tisoč prošenj za azil, od tega 75 tisoč neregistriranih prosilcev za azil. In prav to je razlog, da Avstrija od nadzora na meji ne odstopa. Golob je še zatrdil, da Slovenija nima namena uvajati nadzora s Hrvaško, Avstrijce pa postrašil, da bi Slovenija na južni meji lahko ponagajala avstrijskim turistom, ki se vračajo z morja. Več tukaj.
Janša: Golob ni obiskal še nobene slovenske regije!
Sprašujemo se, kdo je tukaj nor. Je Golob prepričan, da so naši severni sosedje shizofreni?! Da se njegove trditve ne ujemajo z resničnostjo, smo lahko videli že ob srečanju njegove ljubice in RTV-jevca Marcela Štefančiča. Golobovo ažurnost je komentiral tudi Janez Janša: “Hm. Čas je že bil po 12 mesecih vlade. Pa kako slovensko regijo bi vlada lahko tudi že obiskala. Doslej ni še nobene v celem letu. Naša vlada je v 2 letih kljub pandemiji obiskala vse regije 2x. Da se, če se hoče.” Namesto da bi Golobova politika gradila mostove, nas z nespametno migracijsko in zunanjo politiko, zlasti izogibanjem stikov s tujino, potiska v anonimnost ali deluje kot podaljšana roka ruskih apetitov. Dokazala je, da ni sposobna niti korektnih odnosov z vladami sosednjih držav. Vrh vsega nas izpostavlja resni nevarnosti, ki jo nezakonite migracije prinašajo.
Domen Mezeg