Dnevi, ko se spominjamo zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali našo državo, so posebno pomembni. Med takšne pomembne datume nedvomno spada tudi dan vrnitve Primorske k matični domovini. Praznik dneva vrnitve Primorske k matični domovini so poslanci državnega zbora izglasovali z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS jeseni 2005, v času prve vlade Janeza Janše.
Prizadevanja Primork in Primorcev za priključitev k matični domovini segajo že v leto 1918, ko je bilo območje Primorske zasedeno s strani italijanskih vojakov. Primorska je uradno postala del Italije leta 1920, ko je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) v zameno za mednarodno priznanje prepustila Italijanom tretjino slovenskega etničnega ozemlja. Rapalska pogodba iz leta 1920 predstavlja poraz “nove diplomacije” in veliko tragedijo slovenstva, saj je Slovence ozemeljsko razdelila za kar nekaj desetletij, je zapisal Milan Zver.
V času po prvi svetovni vojni je bila na izgubljenem slovenskem ozemlju prepovedana uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil samo v italijanskem jeziku, spreminjali pa so celo slovenske priimke v italijanske. To je bil velik udarec za slovenski nacionalni značaj na Primorskem. Toda Slovenke in Slovenci se kljub težkim časom niso zlomili in so obstali ter se italijanskemu zatiranju uprli z ustanovitvijo prve protifašistične organizacije TIGR. Postali so vzgled, kako povezovati in ne razdvajati. Z njihovo slogo in pogumom ter borbo za slovenstvo je lahko Primorska vstala. Na današnji dan leta 1947 je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba, s katero se je velik del Primorske vrnil k matični domovini.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini tako ni bila zgolj politična združitev, temveč tudi simbolna obnova vezi med ljudmi, ki jih je zgodovina začasno ločila in pomeni močan simbol enotnosti, ki je potrebna za krepitev države. Ta praznik je opomin na to, da smo, ko stopimo skupaj, kot narod močnejši, pravi Zver in dodaja da je enotnost naroda ključna za razvoj in moč družbe. “Kako močna je lahko povezana skupnost, so pokazale tudi nedavne poplave, kjer smo Slovenke in Slovenci v prvih sanacijah škode izkazali našo solidarnost, srčnost, dobroto in izjemno pomoč sočloveku v stiski. Dokazali smo, da znamo stopiti skupaj in da je nesebičnost vtkana v našo genetsko zasnovo. “
Naj nas današnji praznik spodbudi k premisleku o tem, kako pomembno je ohranjati ta duh enotnosti, tudi v sodobnem času, ko se soočamo z raznolikimi izzivi. Naj nas ta enoten klic srca, ki danes odzvanja, navdihuje k boljši prihodnosti, kjer spoštujemo našo preteklost in gradimo enotno jutro.
A.G.