Voditelji zveze Nato pozivajo svoje članice, naj čim prej izboljšajo logistiko v Evropi, češ da birokracija upočasnjuje premike vojakov po celini, in opozarjajo, da bi to lahko povzročilo resne težave v primeru spopada z Rusijo.
“Zmanjkuje nam časa. Česar ne bomo naredili v miru, ne bo pripravljeno v primeru krize ali vojne,” je v intervjuju za Reuters dejal vodja Natovega poveljstva za logistiko, generalpodpolkovnik Alexander Sollfrank.
Sollfrank meni, da bi morala Evropa ustvariti “vojaški Schengen” – območje brez vojaškega gibanja, podobno kot območje brez meja po vsej celini. Voditelje je pozval, naj ne dovolijo, da bi Kremelj zaradi nepripravljenosti zavezništva dobil možnos za napad na državo EU.
“Moramo predvideti dogodke. Ozemlje moramo dobro pripraviti, preden se začne sklicevati na 5. člen,” je dejal, ko se je skliceval na Natove določbe o kolektivni obrambi.
Natovo združeno poveljstvo za podporo in omogočanje (JSEC), ki ga vodi Sollfrank, je bilo odprto leta 2021 v južnonemškem mestu Ulm. Njegove naloge vključujejo koordinacijo operativnega prenosa enot in tankov po celini ter pripravo materialnih in tehničnih sredstev, na primer skladišča streliva na vzhodnem krilu zavezništva.
“Predpisov imamo na pretek, časa pa nimamo. Ruska vojna proti Ukrajini se je izkazala kot vojna izčrpavanja – in izčrpavajoča vojna je logistična bitka,” je dodal admiral Rob Bauer, predsednik Natovega vojaškega odbora.
“Glede na ruski čas rekonstitucije mora Nato torej doseči vojno zmogljivost v petih do devetih letih, da bi lahko Rusijo odvrnil od vojne,” je bilo nedavno zapisano v poročilu nemškega Sveta za zunanje odnose. Poročilo navaja, da bo moskovski režim po koncu intenzivnih spopadov v Ukrajini morda potreboval šest do deset let, da obnovi svojo vojsko.
V tem času mora Nato svoje oborožene sile uskladiti z zmogljivostjo odvračanja in po potrebi boja proti Rusiji. Le tako bo Nato lahko zmanjšal tveganje za izbruh nove vojne v Evropi, je dodal.
I. K.