Zakon o sodniški službi, sprejet davnega leta 1994, v 8. členu določa pogoje, pod katerimi posameznik lahko postane sodnik. Pri tem pa je še posebej smiselno opozoriti na zadnji odstavek omenjenega člena, ki pravi: “Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.”
Zakon o državnem tožilstvu, prav tako iz leta 1994, pa je v prvem odstavku 15. člena določil tole: “Za okrožnega državnega tožilca je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo na položaj okrožnega sodnika ali je najmanj pet let opravljala funkcijo pomočnika državnega tožilca.”
Nekdanji notranji minister in poslanec SDS dr. Vinko Gorenak v svoji kolumni v zvezi s tem opozarja, da sta oba zakona iz leta 1994 torej določala, da je za sodnika ali tožilca lahko imenovan le tisti posameznik, ki v času socializma pri sodnih postopkih ni kršil človekovih pravic. “Že takoj naj povem, da sodni in tožilski sistem teh zakonskih določil nikoli nista spoštovala. Prav ste prebrali, sodni in tožilski sistem teh zakonskih določil nikoli nista spoštovala. Naj to razložim na praktičnem primeru nekdanjega ustavnega sodnika, kasnejšega prvega tožilca v državi, danes vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.”
Glede na to, da je Fišerjeva karierna pot blesteča, od tožilca na najnižji ravni, do sodnika, pa ustavnega sodnika, do prvega tožilca v državi, Gorenak v svojem zapisu izpostavlja nekaj njegovih strokovnih biserov. “V 70. letih prejšnjega stoletja je bil Fišer tožilec na najnižjem nivoju, bil je pač začetnik. V okolici Cerkna je takrat skupina domačinov postavila križ na mesto po vojni izvensodno umorjenih ljudi. Pomagala sta tudi duhovnika Janez Lapajne in Stanislav Medvešček. Fišer je seveda spisal obtožni predlog in sodišče je enega duhovnika in Amalijo Jereb obsodilo. Sodba je bila po letu 1990 razveljavljena, toda to pomeni, da je Fišer pri svojem delu kršil človekove pravice. Glede na določila obeh zgoraj omenjenih zakonov, po letu 1994 nikoli ne bi smel postati niti tožilec, niti sodnik, kaj šele ustavni sodnik. Pa je postal, ker pač sodni in tožilski sistem obeh omenjenih zakonov sploh nista upoštevala. Ko je Fišer leta 2011 kandidiral za generalnega državnega tožilca, sem kot poslanec DZ na vse to opozoril, a zgodilo se ni nič.”
Vrana vrani pač ne izkljuje oči
Leta 2012 se je formirala druga Janševa vlada, v kateri je Gorenak prevzel mesto notranjega ministra. En sam dan pred prihodom druge Janševe vlade je Fišer, takrat je bil prvi tožilec v državi, ugotovil, da nujno potrebuje generalnega direktorja tožilske organizacije, kar je sporočil tedanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju.
Čisti strokovni fiaski Fišerja
Na izrecno zahtevo Gregorja Viranta je bilo leta 2012 določeno, da tožilska organizacija sodi po notranje in ne pod pravosodno ministrstvo. “Takrat sem bil imenovan za notranjega ministra in glej ga zlomka, Fišer je kot prvi tožilec v državi postal meni podrejen. Na veliko je takrat razlagal, kako je to, da tožilstvo sodi pod notranje in ne pravosodno ministrstvo, absolutno neustavno, da on kot nekdanji ustavni sodnik to že ve. Ne vem več kdo, zdi pa se mi da je prav Fišer sprožil ustavno presojo omenjenega zakona. Ustavno sodišče pa je odločilo, da to, da tožilstvo sodi pod notranje ministrstvo, pač ni neustavno. Čisti strokovni fiasko Zvonka Fišerja torej.”
“Pred dobrim mesecem dni je poslanec SDS Žan Mahnič komentiral odločitev ustavnih sodnikov, da prepovedo zaslišanja tožilcev na parlamentarni komisiji, ki preiskuje domnevne zlorabe funkcionarjev v sodnih postopkih zoper nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja. Dejal je, da je “mafija zaščitila mafijo”. V akcijo je stopil seveda Fišer v vlogi vrhovnega državnega tožilca in zoper Mahniča je spisal kazensko ovadbo. Pred nekaj dnevi pa je tožilec ali tožilka, niti ni pomembno kdo, odločil, da kazensko ovadbo Fišerja zoper Mahniča zavrže. Glede na to, da je Fišer tudi predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani, obstaja možnost, da je kazensko ovadbo Fišerja zavrgel kdo od njegovih študentov. Čisti strokovni fiasko Zvonka Fišerja.”
“Tako pač je, če se nekdo, ki nikoli ne bi smel postati niti tožilec, niti sodnik, kaj šele ustavni sodnik ali prvi tožilec v državi, odloča po političnih in ne po strokovnih in zakonskih kriterijih,” je kritičen Gorenak.
Hana Murn