Na začetku meseca je minilo dvajset let od tedaj, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije. Bila je del njene največje širitve v zgodovini, saj je takrat vanjo hkrati vstopilo deset držav. Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Ciper, Češka, Estonija, Litva, Latvija, Madžarska, Malta, Slovaška in Poljska. Večina teh držav je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega vzhodnega bloka. Slovenija je z vstopom v EU (in dober mesec pred tem v zvezo NATO) izpolnila dva glavna strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi. Hkrati je naša država že tri leta po vstopu v EU (v času prve Janševe vlade) sprejela skupno evropsko valuto in postala del schengenskega območja.
Pri tem se postavlja vprašanje, ali je Slovenija obdobje članstva optimalno izkoristila za svoj razvoj. Država je bila sicer ves čas “neto prejemnica” sredstev iz evropskega proračuna in je prejela več milijard evrov iz kohezijskih skladov. Statistični podatki kljub temu kažejo, da je naša država napredovala manj kot večina držav, ki so pred 20-imi leti skupaj z nami vstopile v EU.
Naša gospodarska novinarka Vida Kocjan v fokusu ugotavlja, da je Slovenija po dveh desetletjih v EU večinoma zapravila ekonomsko prednost. Kupna moč prebivalstva v Sloveniji se je med desetimi državami, ki so leta 2004 vstopile v EU, okrepila najmanj. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je naraščal za dva odstotka letno, v drugih državah pa precej bolj. Gospodarstveniki prav tako navajajo, da so druge države bolje izkoristile vstop v EU, saj so vodile boljšo gospodarsko politiko. Pri tem poslovnež dr. Matej Kovač za našo revijo ugotavlja, da je imela Slovenija ob vstopu v EU med novimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami najboljši izhodiščni položaj, vendar nas je kljub temu prehitela Češka, dohitela nas je Estonija. V navezavi na to izpostavlja: “Če se pri nas ne bo nič spremenilo na bolje, nas bosta do konca desetletja prehiteli tudi Poljska in Hrvaška.” V Sloveniji smo najvišji BDP na prebivalca glede na povprečje EU dosegli leta 2008, to je v času prve Janševe vlade, in sicer 91 odstotkov povprečja EU. Sledil je politično sprožen “veliki pok” s Finske in na oblast se je zavihtela tranzicijska levica. Med gospodarsko krizo se Pahorjeva levičarska vlada ni znala soočiti z dogajanjem, zato je med letoma 2012 in 2013 situacijo z nepriljubljenimi javnofinančnimi in reformnimi ukrepi, ki pa so bili nujni, reševala druga Janševa vlada.
Patria komunistične kamarile in razvojni zaostanek
Nadaljevanje poznamo. Po politično motiviranem poročilu KPK na začetku leta 2013 je kmalu sledil padec druge Janševe vlade. Naslednje tri vlade, vse leve oz. levosredinske, so vodili Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec. To so bile vlade, ki so stopicale na mestu brez kompasa ali kakršnekoli vizije. Vmes so prvaka opozicije Janeza Janšo na podlagi politično montirane sodbe zaprli, a je to odločitev razveljavilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. V času koronavirusne pandemije je predsednik vlade spet postal predsednik SDS Janša, ki je desnosredinsko vlado od 13. marca 2020 do 1. junija 2022 uspešno vodil. Zadnje državnozborske volitve so na oblast naplavile novo nesposobno levičarsko vlado, tako da se danes zopet soočamo s slabšo gospodarsko klimo, kar je posledica socialističnega delovanja Golobove vlade. Vlada kljub temu z novo plačno reformo znova obljublja dvig plač v javnem sektorju, česar slovenske javne finance (državni proračun) dolgoročno ne bodo prenesle.
To pa seveda ni tako pomembno, levičarski “eliti” je pomembnejše, da je pod vodstvom Zorana Jankovića, Milana Kučana in Danila Türka prejšnji teden na Ljubljanskem gradu slavila “dan zmage” oz. t. i. osvoboditev Ljubljane leta 1945, ko smo izpod nacionalsocialističnega totalitarizma padli pod komunistični totalitarizem. Še do zdaj se nismo povsem izvili izpod njega, saj slovensko politiko še danes vodijo komunistično-mafijski botri iz ozadja.
Po odhodu iz socialistične Jugoslavije, tj. ob osamosvojitvi Slovenije, smo si želeli, da bi postali “nova Švica”. Prezgodnji razpust Demosa, padec Peterletove vlade in posledično vladanje večinoma levih vlad (med letoma 1990 in 2024 je tranzicijska levica na oblasti 24 let, desnosredinske vlade pa le 10 let) so negativno vplivali na razvoj države. Danes Slovenijo še naprej obvladuje postkomunistična kamarila, ki vodi socialistično gospodarsko politiko in “se gre” politiko neuvrščenosti kot v času propadle Titove Jugoslavije …
Metod Berlec