“Janez Lenarčič je ob zadnji nesreči nemudoma ponudil pomoč Iranu (več), nikoli pa tistim, ki zaradi režima dejansko trpijo. Zver je prepričan, da je “plačilna lista” Irana precej dolga, glede na to, da so izvedli tako obsežno pranje denarja v NLB-ju (skoraj dve milijardi).” Tako glede pomoči Iranu meni evroposlanec Milan Zver, ki ga je iranski režim uvrstil na črno listo teroristov.
Danes je bila po poročanju medijev potrjena novica o smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana, ki sta preminila v nedeljskem strmoglavljenju helikopterja. Do tragedije je prišlo na SZ države. Možnosti preživetja posadke, so že pred tem ovrgli reševalci, ki so davi prispeli na prizorišče tragedije. Iz sveta, zlasti od prijateljskih držav avtokratske države, prihajajo izrazi sožalja, med drugim iz Rusije (zunanji minister Sergej Lavrov) in terorističnih organizacij kot je Hezbolah. Slednji je sporočil, da je bil umrli predsednik zaščitnik odporniških gibanj, ruski zunanji minister pa, da je bil zanesljiv prijatelj Rusije.
Ključno vlogo ni imel Raisi, ampak vrhovni voditelj Khamenei!
O pomenu smrti obeh državnikov za iransko zunanjo in notranjo politiko smo se pogovarjali z dobrim poznavalcem področja, evroposlancem Milanom Zverom. Pogovor je nanesel tudi na pranje iranskega denarja v NLB-ju in dejstvo, da je iranski režim pred časom Zvera uvrstil na črno listo teroristov. Zver: “Po tem incidentu ne pričakujem nekih bistvenih radikalnih sprememb, kljub temu da sta odšla predsednik države in zunanji minister.” Kot je pojasnil za iranski teokratski režim, mu dejansko vladajo tisti, ki so bili postavljeni (ne izvoljeni), to je Ali Hamenej (Ali Khamenei), ki je vrhovni voditelj, najvišji človek v državi.
Also, worth clarifying that the position of President of Iran is NOT the head leader of the Islamic Republic of Iran. That is the Supreme Leader, currently Ali Khamenei.
An approximate organizational chart is below – the President oversees the cabinet of mostly domestic agencies pic.twitter.com/LLcZuksSLM
— Gabriel Noronha (@GLNoronha) May 19, 2024
Zahodni poznavalci, kot je Gabriel Noronha, je denimo narisal strukturo trenutno vladajočih v Iranu (zgoraj). Govori pa se, da naj bi sin Khameneija, ki je bil v konfliktnem odnosu s predsednikom Raisijem, želel najprej postati predsednik, zatem pa naslediti svojega očeta na mestu vrhovnega voditelja. Zver daje možnost, da je bila helikopterska nesreča posledica konfliktov med temi možmi. “Glede na to, da so bili v konvoju trije helikopterji, strmoglavil pa je samo eden – to dejstvo odpira mnoga vprašanja. Je bila to posledica notranjih nesoglasij v vladajoči strukturi? Ključno pa je vprašanje, zakaj to dejstvo ne bo tako močno vplivalo na “odpiranje ran” oziroma na demokratizacijo Irana – zato ker so drugi še bolj teokratsko, klerikalno usmerjeni …”
Najpomembnejši državni organ je Iranska revolucionarna garda
“V ozadju posledično ni pričakovati kakšnih sprememb zaradi te nesreče.” Zver je spomnil, da v Iranu obstaja močna demokratična opozicija, ki si prizadeva za sekularno, demokratično družbo. Prav tako si prizadeva za enakopravnost med spoloma, dobršen del te opozicije pa je voden iz tujine – Nacionalni svet za iranski odpor (NCRI), vodi pa ga Meriam Rajawi. Posebej zanimivo pa je to, da so pripadnice tega gibanja v glavnem ženske (zlasti vodstvo). Prav to gibanje pa izpostavlja žensko in moško enakopravnost, kar je v nasprotju z nekaterimi religijskimi dogmami. Poudarjajo tudi posameznikovo svobodo, demokracijo itd. Zver je v nadaljevanju spomnil na Iransko revolucionarno gardo.
Garda je “udba nad udbo”, povezana z južnoameriško narkomafijo
Gre za najpomembnejši organ v državi. “To je udba nad udbo, v našem žargonu. Oni ne nadzirajo le varnostnega dela oziroma tajne službe, ampak tudi celoten industrijski izvoz. Zaradi ekonomskih razlogov gre za najmočnejšo združbo, brez nje ne more noben politik narediti ničesar.” Gre za organizacijo, ki ima tudi mednarodni vpliv, med drugim je povezana z južnoameriško narkomafijo (tihotapljenje drog v Evropo). Gre tudi za politično najmočnejši organ. Pod njegovim nadzorom je celo diplomacija (čeprav v Iranu potekajo prizadevanja za ločitev diplomacije od Garde). To je dejanski vladar v državi. (Mimogrede: v svetu se sicer pogosto dogaja, da se diplomacija in tajne službe med seboj prepletajo.).
“Iranska revolicionarna garda je tista, ki je tudi oprala denar v NLB-ju, s tem pa so povezani mnogi slovenski bančniki in politiki. In ljudje, ki so ob transferju veliko zaslužili, sedaj delajo naprej, ne da bi se jim karkoli zgodilo. Torej so ogrozili varnost države, tudi v kontekstu, da so nekateri državljani kot sva midva s Janezom Janšo, pristali na črni listi iranskega režima.” Zver je opozoril, da skuša Iran igrati dvojno igro – ena je diplomatska, kjer so “neomadeževani ljudje”, ki komunicirajo s tujimi državami, v resnici pa vse vodi Iranska revolucionarna garda. Spomnil je še, da je bil Raisi soodgovoren za pomor na tisoče Irancev, skrita iranska oblast pa za volitve potrebuje prav takšne ljudi, da lahko nanje vpliva.
Zahodne države so s sprostitvijo sankcij zagrešile kapitalno napako
Gre za zatiralski režim, ki vsako leto eliminira na stotine ljudi, v državi pa je zaprtih na tisoče političnih zapornikov, ženske brez rut so v življenjski nevarnosti itd. Dogaja se vsakodnevna represija. “Problem pa je v tem, ker je Iran postajal vse močnejši, zahodne države pa so mu odpustile vse grehe – z Iranskim jedrskim sporazumom ter mu sprostile na stotine milijard ameriških dolarjev na svetovnih finančnih trgih, obenem pa je lahko vnovič prodajal nafto. Posledično je postal izjemno bogata država, ki ima odlično vojaško industrijo, ki med drugim z brezpilotniki podpira Rusijo.” Obenem ima balistične rakete, ki dosežejo evropske prestolnice. V zadnjih letih je postal “res močna” vojaška sila, kar mu omogočajo tudi odlični inštituti in univerze.
Lenarčič je želel pomagati Režimu, ne pa njegovim žrtvam!
Do revolucije pred desetletji, je bil zelo demokratična država, zadeve pa so pokvarili neizvoljeni predstavniki (Hamenej) in tisti izvoljeni, ki so bili njim podrejeni (Raisi). Za konec smo se dotaknili tudi dejstva, da je iranski režim dal Zvera na črno listo teroristov. Na listi so se sicer znašli štirje evropski politiki. Evroposlanec je bil sopredsedujoči Gibanja prijateljstva z Jordanskim odporniškim gibanjem. V okviru le-tega je v Evropskem parlamentu omogočil kakšen sestanek, občasno je bila v Parlamentu gostja tudi Rajawijeva. Po besedah Zvera, je bilo vse v mejah normale, zgolj izmenjava informacij, vendar pa je bilo to za iranski režim očitno preveč, zato so ga dali na črno listo teroristov.
Spomnil je na komisarja Janeza Lenarčiča, ki je ob zadnji nesreči nemudoma ponudil pomoč Iranu (več), nikoli pa tistim, ki zaradi režima dejansko trpijo. Zver je prepričan, da je “plačilna lista” Irana precej dolga, glede na to, da so izvedli tako obsežno pranje denarja v NLB-ju (skoraj dve milijardi). “Marsikatero potezo slovenske politike moramo gledati tudi skozi to prizmo. Mene recimo ne preseneča, da je Tanja Fajon tako zavzeta za Palestince, čeprav so vse normalne države v EU-ju dokaj zadržane do priznanja Palestine. Mi pa kar rinemo v to … To je res nerazumljivo. Sam Bog ve, kaj vse je v ozadju. Ne morem reči, da so podkupljeni …” Zver je sicer želel, da bi se zunanja ministrica z Iranom pogovorila, vendar “iz tega ni bilo nič”.
Zver: “Če grem v kakšno državo, tudi na Balkanu, nisem povsem varen!”
Lahko vi vsaj opozorila, da gre za motnjo v odnosih med Iranom in Slovenijo, in da prosi, da se to odpravi. Zver: “Ta grožnja meni in moji družini ostaja. In več stvari, ki jih bom naredil, slabše bo, večja bo grožnja. Fajonova mi osebno ni rekla ničesar glede tega, je pa nekomu dejala, da se je pogovarjala po telefonu in med drugim omenila tudi ta problem.”
Po drugi strani pa je bilo v Bruslju na to temo nemudoma organiziranih več sestankov z enoto za varnost, kjer so spregovorili tako o pravnih, kot tudi o stvarnih, življenjskih vidikih (pozoren je treba biti denimo na takšne zadeve kot je parkiranje avtomobila itd.). Dejstvo pa je še, da imajo nekatere države z Iranom sklenjen sporazum o predaji teroristov in kriminalcev. “Če grem v kakšno državo, tudi na Balkanu, nisem povsem varen.” Če ima kakšna balkanska država z Iranom sklenjen sporazum, ga lahko brez težav aretirajo in predajo Teheranu.
Domen Mezeg