Po tem, ko je romski učenec v razredu napadel osmošolca in ga hudo poškodoval, se je znova zbudilo vprašanje romske problematike, ki je že leta pereča tema. V času vlade Janeza Janše je bil izdelan jasen načrt, s katerim bi lahko morebiti preprečil to, čemur smo priča danes, a ga je aktualna vlada ob prihodu na oblast razveljavila. “Rešitve so, samo uporabiti jih je treba,” je ob tem dejal nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Rešitve je pripravil skupaj s štirimi župani, a jih je Golobova vlada zavrnila.
“Zadeva se ne želi rešiti ali pa se trenutna oblast ne zaveda obsega problema, ki se s tem le razlikuje,” je dejal dr. Anton Olaj, ki je v preteklosti v reševanje romske problematike prav tako vložil veliko truda. Vodil je tudi za to ustanovljeno skupino v času dela na PU Novo mesto.
Olaj je uvodoma pojasnil, da romska problematika še zdaleč ni novost ali nekaj, s čimer se ne bi stalno srečevali. V času delovanja na PU Novo mesto se je pod njegovim vodstvom z omenjeno problematiko ukvarjala tudi posebna skupina, ki je bila namenjena predvsem hitrejšemu interveniranju in vršenju ciljnih kontaktov z določeno romsko populacijo. “Ta skupina je imela za sabo nek načrt, ki ga je uresničevala, in to se je preverjalo”. Olaj je bil dolgoletni načelnik Urada kriminalistične policije v Policijski upravi Novo mesto, ki ga je vodil med letoma 1994 in 2006.
Nato je bil direktor Policijske uprave Novo mesto od 1. februarja 2006 do 12. oktobra 2012. V tem času je po njegovih besedah prišlo do ideje, da bi v policiji zaposlili Rome, kar se je kasneje tudi uresničilo. Na novomeški policiji se je leta 2007 zaposlila Nataša Brajdič Slivšek, ki je predstavljala nekakšen most med Romi in Neromi.
“Želela se je izviti iz primeža romskih običajev,” je dejal Olaj in dodal, da so se z njeno zaposlitvijo zmanjšali tudi incidenti, ki so jih bili sicer do takrat deležni policisti ob obisku v romskem naselju.
Nekdanji notranji minister Hojs je zahteval sistemsko rešitev
Ko se je Olaj prvič “upokojil”, je izzvenel tudi trud z romskimi policisti, tudi Brajdič Slivškova je bil “premeščena in odstranjena” na eno od ministrstev. Leta 2020 je nato takratni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve s strani takratnega notranjega ministra Aleša Hojsa dobil zadolžitev, naj poišče sistemske rešitve za to “akutno problematiko na območju JV Slovenije, saj je problem sistemske narave, ki ga je treba rešiti z zakonom ali s predpisi”.
Po tem je želel oživeti idejo z zaposlitvami romskih policistov, ki bi bili zelo koristni v smislu komunikacije med policijo in Romi, nakar se je ponovno oglasila tudi prej omenjena Brajdič Slivškova, ki so jo potem znova zaposlili. Kot državni sekretar je bil poslan tudi na sejo odbora za notranjo politiko in lokalno samoupravo, kjer se je poročalo o realizaciji načrta o romski skupnosti. Zadevo je takrat bodil urad za narodnost pod vodstvom Staneta Baluha, poročilo pa je po besedah Olaja obsegalo predvsem poročanje o količini dela in stroškov.
Do takrat je bilo “veliko sestankovanja, malo rezultatov”
Dokument je bil poslan v obravnavo državnemu svetu, čeprav naj bi svetnik Bojan Kekec dejal, da “se vlaga veliko časa, dela in sredstev, rezultatov pa ni”, češ zakaj se to sploh izvaja. Olaj je bil do realizacije tega načrta kritičen, saj je bil zastavljen tako, da rezultati niso bili merljivi, “vsi so imeli več sestankov, več panelov, več srečanj, obiskov v zvezi z romskimi vprašanji, a to je bilo tudi vse. Vsi so imeli občutek, da delajo veliko, a rezultati so bili enaki kot prej,“ poudarja Olaj.
V sodelovanju s štirimi župani
Sam je tudi v DZ vztrajal pri spremembi načrta, ki bi imela merljive rezultate, nakar je kasneje, kljub temu, da je to v pristojnosti urada za narodnost, dobil zadolžitev za vodenje delovne skupine, ki se bi ukvarjala z romsko problematiko. V sodelovanju z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem, črnomeljskim županom Andrejem Kavškom, kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem in ribniškim županom Samom Pogorelcem so načrtovali aktivnosti za reševanje omenjene problematike.
“Vsi so se izjemno trudili in smo v bistvu korak za korakom prihajali do rešitve,” je dejal. Rešitve so zajemale vsa področja – od šolstva do socialnih transferjev.
Rešitve so bile predložene, a jih je Golobova vlada razveljavila
Rešitve so bile zabeležene, zapisane, poslane na vlado, ki jih je odobrila, “zakonske spremembe so morale biti deležne še postopka socialnega dialoga, to se je vleklo vse do državnozborskih volitev 2022, nakar je nova oblast med prvimi zadevami anulirala tudi ta prizadevanja in te rešitve, ki so bile napisane z obrazložitvijo, da bodo oni predstavili boljše, mehkejše rešitve,” je pojasnil Olaj, ki ob tem dodaja, da je vodja te delovne skupine postal Anton Grizold, ki je medtem kabinet predsednika vlade že zapustil. Zadovoljstvo nad tem, da je vlada ustanovila posebno delovno skupino, ki jo vodi Grizold, je lani ob romskem prazniku izrazila tudi predsednica RS Nataša Pirc Musar. Očitno so želeli dajati vtis, da se nekaj “rešuje”, a Olaj je dejal: “Grizold od sebe ni dal ničesar, niso sproducirali nobenih predlogov, to delo so si malo razdelili, hodili na sestanke in modrovali in zadeva je tam ostala“.
V rešitvah so se izognili tudi kritiki o diskriminaciji, saj predlogi niso zadevali le Romov, ampak vse. “Tisti, ki ne pošlje otrok v šolo, ne bi dobil socialnih transferjev v denarju ampak blagovne naturalije, to je eden od primerov,” je pojasnil in dodal, da je pri iskanju rešitve sodeloval tudi predstavnik Romov, ki se je z napisanim strinjal in podal soglasje.
Permisivna vzgoja je slaba vzgoja Ob tem je treba poudariti, da so župani 11 občin z Dolenjske, iz Bele krajine in Posavja skupaj z volivci lani zbrali dovolj podpisov za vložitev zakonodajne pobude, ki je bila podobna tisti, ki so jo vložili Olaj in prej omenjeni župani. A kot pričakovani predlogi v državnem zboru niso bili sprejeti, zato so na ministrstvu za delo vladi priporočili naj do konca lanskega leta sama pripravi ustrezne zakonodajne spremembe. O teh do sedaj ni bilo ne duha ne sluha.
“Vsi so videli, da so rešitve, ki izhajajo, da začneš pri vzgoji, dobre rešitve – iz vzgoje začneš, s šolo naprej in tako dalje. Nič ni bilo na silo, zato se mi zdi pobalinsko s strani nove oblasti, da so vse anulirali samo zato, ker je to pripravila prejšnja oblast. Nezmožnost sprejemanja dobrih rešitev drugih se mi zdi nelogična,” poudarja Olaj. V nadaljevanju je kritičen tudi do dopustne vzgoje, za katero se strinja, da je odgovorna za večino današnjega nasilja med otroki.
Aktualni oblasti “anarhija ustreza”
Olaj se ob tem spominja enega od nedavnih zasedanj odborov, ko so župani izrazili svojo zaskrbljenost o dotičnem problemu in nazaj dobili le posmeh nekaterih poslancev koalicije. Kot zanimivost je izpostavil, da je imel pri sestankih v zvezi s tem največ nasprotovanj prav na ministrstvu za šolstvo. “Tam je bilo največ nerazumevanja problematike.”.
Želeli so vpeljati spremembo na podlagi “raziskav”, kar bi po besedah nekdanjega generalnega direktorja policije trajalo več let, a so te spremembe želeli izvesti takoj, saj je to nujno stanje zahtevalo.
Sicer pa po njegovih besedah župani še vedno upajo, da ta predlog posvoji neka politična stranka in ga da v zakonodajno proceduro. “Rešitve so, samo uporabiti jih je treba. A očitno jim ta anarhija ustreza,” zaključuje.
Tanja Brkić