Evropske volitve so tik pred vrati. Po mnenju številnih bodo tokratne volitve prelomne. Kot ugotavljajo naši sogovorniki, znani in uspešni Slovenci, vsak na svojem področju, bodo tokratne volitve prelomne. Sodržavljane pozivajo k visoki udeležbi, s katero bomo pokazali, da smo del evropske civilizacije, da cenimo demokracijo in da smo pripravljeni soodločati o najpomembnejših temah naše dobe.
Za komentar smo prosili nekdanjega novinarja, dva akademika, kulturnika, gospodarstvenika in pravnika. Vsak je na svoj način pojasnil, zakaj je pomembno, da se Slovenke in Slovenci volitev udeležimo v čim večjem številu.
Vinko Vasle (upokojeni novinar, urednik in komentator): Volitev se je treba udeležiti, ker je treba okrepiti civilizacijski, demokratični del Evropske unije. Pomembno je, da se teh volitev udeležimo, ker bodo navsezadnje simbolično pomenile tudi upor proti kulturi smrti. S svojimi poslanci v Bruslju bomo lahko urejali tudi nekatera aktualna vprašanja pri nas, kot je denimo vprašanje evtanazije. Okrepiti moramo tudi tisti del EU, ki se bo oglasil, ko bomo priča zlorabam pravne države in demokracije v Sloveniji.
Jernej Kuntner (gledališki in filmski igralec, kulturnik): Volitev se je treba udeležiti, ker je to najvišji dosežek demokracije in tudi razvoja človeka – da lahko soodloča in da lahko sobiva z drugače mislečimi. To, da lahko imaš drugačno mnenje, vidim kot bistvo demokracije. Skozi zgodovino tega privilegija, da bi lahko odločali, kdo nam vlada, nismo vedno imeli, zato ga ne bi smeli pustiti vnemar.
Dr. Boštjan M. Turk (profesor, član Evropske akademije znanosti in umetnosti): Ne samo, da se je treba udeležiti volitev v nedeljo, treba se je udeležiti vsakih volitev, ker je to tako pravica kot dolžnost vsakega državljana. To niso prazne besede. V Sloveniji se namreč soočamo prav s tem problemom, ko dobra tretjina ali pa včasih celo polovica ne pride na volitve. To potem omogoča prevlado sil, ki imajo nasprotne interese kot večina državljanov Slovenije. Zato je nujno, da se udeležijo volitev, sploh pa teh, da bi se oblikoval signal, ki bi povedal, da ta oblast, ki jo imamo, ne more več ravnati tako, kot ravna. Soočamo se namreč z bistveno degradacijo kvalitete življenja v primerjavi z dvema ali tremi leti nazaj. Prišlo pa je tudi do osiromašenja demokracije, saj z nekaj izjemami nimamo več svobode tiska, imamo prevlado interesov iz ozadja, popolnoma prepustne meje in zdravstvo v popolnem kolapsu. Hkrati pa takšne arogance oblasti še ni bilo nikoli v zgodovini države. Velika volilna udeležba v prid državotvornih strank bi pomenila opozorilo, da se tako v nedogled ne da ravnati. Zato je potrebna visoka volilna udeležba.
Stane Granda (upokojeni akademik, zaslužni raziskovalec ZRC SAZU): Volitev se moramo udeležiti (prvič) zato, ker s tem dokazujemo, da smo aktivni pripadniki Evrope, h kateri smo zmeraj pripadali. Drugič, evropskih volitev se moramo udeležiti, ker pripadamo tej kulturi. Tretjič, da zaščitimo demokracijo, ki je zelo ogrožena in ne samo v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih drugih nekdanjih komunističnih državah, kot denimo na Slovaškem in drugod. Demokracija je ogrožena, ker jo levica sistematično uničuje. Nekdanje komunistične države bi se morale bolj povezati in sistematično demokracijo zaščititi, saj jo potrebujejo bolj kot jelen sveže vode.
Franc Jager (gospodarstvenik, ustanovitelj trgovske verige Jager): Udeležba na volitvah je dolžnost. Če imamo svojo lepo Slovenijo in smo njeni državljani, če imamo to državo radi, je to edini trenutek, ko lahko na volitvah malce odločaš, kdo bo tvoj voditelj. Veliko ljudi pravi, da nimajo nikogar, ki bi ga volili, a na tak način povzročijo le to, da se je nekdo odločil namesto njih. Nato pa se le jezijo, sami pa niso k temu, da bi bilo drugače, doprinesli ničesar. Zato menim, da gre za obveznost in dolžnost vsakega polnoletnega državljana in občana.
Damijan Terpin (pravnik, zamejski Slovenec): Volitev se moramo udeležiti, ker imajo volitve v Evropski parlament skoraj isti učinek kot volitve v državni zbor. V Evropskem parlamentu se odloča o stvareh, ki dnevno zadevajo vsakega izmed nas. Pomislimo samo na pakt stabilnosti, potrjen v Evropi, kjer so morale vse države prilagoditi svoje proračune in je to imelo neposreden vpliv na življenje ljudi. V naslednjem mandatu bo treba odločiti tudi o časovnici zelenega prehoda. Do tega se je do sedaj pristopalo zelo ideološko, kot posledica pa je nastal zelo všečen, a neizvedljiv program, ki je nekompatibilen z našim načinom življenja. Bomo imeli še avte z notranjim izgorevanjem? Bomo še lahko kurili drva v pečeh? To so teme, ki malega človeka vsak dan zadevajo in o teh temah se odloča v Bruslju in ne več v Ljubljani ali Rimu. So pa tudi druge teme širšega pomena. Pred vrati Evrope, v Ukrajini, divja vojna. Evropa še do danes ni osnovala skupne zunanje zunanje in obrambne politike. Pri tem vprašanju bo pomembno, kakšna večina se bo oblikovala v Evropskem parlamentu.
Če bomo šli še naprej po poti, na kateri smo zdaj, bo EU še naprej nekakšno obrobno združenje držav, kar je premalo. V kolikor pa bo prišlo do premika, v katerem se bo Evropska ljudska stranka povezala s podobno mislečimi političnimi grupacijami (z izjemo skrajno levih, zelenih grupacij, istočasno tudi skrajno desnih), pa bo na tem področju lahko prišlo do sprememb.
Žiga Korsika