Logarjeva preiskovalna komisija bo lahko končno preiskovala glavno tarčo bančnih roparjev – NLB

NLB (Foto: STA).

Predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, Anže Logar, je preko Twitterja sporočil javnosti, da jim je Višje sodišče ugodilo zaseg dokumentacije NLB. Pred tem jim je delo onemogočala preiskovalna sodnica Dunja Franken.

Komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu je decembra na sodišče poslala vlogo za zaseg dokumentacije v zvezi z NLB, vendar je enako kot prej pri sodnici Deši Cener, naletela na proceduralno oviro. Dokumentov – pogodb NLB z odvetniki – ni hotela predati komisiji, zato je zadevo odstopila v reševanje Višjemu sodišču, ki pa je demantiralo sodnico Franknovo glede njene odločitve, da so bile navedbe komisije za zaseg listin presplošne.

Iz zahteve namreč dovolj jasno izhaja, da bo zahtevana dokumentacija preiskovalni komisiji podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja, to pa bo podlaga za sprejemanje odločitev preiskovalne komisije. Višje sodišče je ugotovilo, da je ukrep komisije sorazmeren, brez vpogleda v dokumentacijo pa bi bilo praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo, skladno s predmetom in namenom preiskave ter v odrejenem obsegu, zato je zahtevani ukrep nujen in neizogiben.

logar1

Sodnici imata težave z zakonodajo in s sodno prakso
Spomnimo se, da je sodnica Dunja Franken zadevo odstopila v reševanje Višjemu sodišču, saj ji po njenem mnenju Zakon o parlamentarni preiskavi ne nalaga tovrstnih obveznosti, prav tako pa ji zakon ne nalaga, da o tem obvesti komisijo. Enako kot sodnica Franken je ravnala tudi Cenerjeva, in sicer sprva z obrazložitvijo, da je komisija ni uspešno prepričala, potem se je ta sodnica odločila, da je Zakon o parlamentarni preiskavi neustaven in ga je poslala na Ustavno sodišče. To sodišče je nato dalo Cenerjevi zaušnico ter odločilo, da zakon ni neustaven. Cenerjeva se kljub odločitvi Ustavnega sodišča ni izneverila svoji tradiciji, čeprav ji je to naložilo, naj vsebinsko in dokončno odloči. Kljub temu je Cenerjeva predala zadeve naprej na Višje sodišče. V tem postopku je navedla, da preiskovalna komisija ne opredeljuje določno predmeta preiskave, da ni odgovorov na to, kaj konkretno se bo preiskovalo, ter da ni natančno opredeljen status udeležencev parlamentarne preiskave. Zato je ocenila, da tak prisilni ukrep ni v skladu z zakonom.

logar2

Odlično delo komisije, nezadostna ocena za pravosodje
Predsednik Logar je novembra predstavil delo komisije, ki je za preiskovanje porabila 700 ur, zaslišali so 36 prič in pregledali preko 50 tisoč strani različnih dokumentov. Pri tem je povedal, da je to prva faza preiskovanja, kritičen pa je bil predvsem do organov pregona in davčnih organov, ki so zelo aktivni pri pregonu branjevk, nabiralcev gob in prodajalcev kostanja, pri pregonu bančnega kriminala pa so povsem odpovedali.

Anže Logar (Foto: STA)

Anže Logar (Foto: STA)

Logar je pojasnil, da so sodišča izoblikovala oprostilno sodno prakso, saj je kriminalce lažje oprostiti, kot jih obsoditi. V komisiji so zato glede problema dolžni iskati rešitve, ki so jih predlagali v obliki normativni sprememb in ki bi olajšale delo preiskovalnim organom.

M. P.